(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Starši: Vem, kaj potrebuje moj otrok, in pika!

avtor 16.07.2014  07:00  Dopolnjeno: 22.08.2014 10:03
Starši, ki svoje otroke usmerjajo predvsem na varno poklicno pot, lahko otroku privzgojijo psihološko blokado za finančni uspeh.

Glavna naloga staršev je, da pripravijo svoje otroke na samostojno življenje. Če se otroci želijo osamosvojiti, morajo postati tudi finančno neodvisni. To preprosto pomeni, da imajo stalne in stabilne prihodke, ki jim omogočajo zadovoljevati osnovne potrebe. Starši čutijo odgovornost, da jih na to pripravijo. Toda kako?

otrok-stars-ss.1403078147.png.o.600px.png

Večina staršev se boji, da njihov otrok ne bo uspešen, da bo siromak, da ne bo imel dovolj kakovostnega življenja. Zato mu poskušajo omogočiti predvsem varnost. Najpogosteje ga usmerjajo k »varnim« poklicem, ki bi omogočili dovolj velike in stalne prihodke. In če staršem to uspe, so zadovoljni.

Čeprav je želja po varnosti povsem razumljiva, pa je z njo povezanih nekaj težav. Prva je, da lahko starši, ki tako usmerjajo svoje otroke, povsem nezavedno otroku privzgojijo psihološko blokado za finančni uspeh. Če je varnost odsotnost strahu, strah pa se pojavlja, ko je neko tveganje, to pomeni, da varnost dosežeš z zmanjšanjem ali izločitvijo tveganja. Iz glavne finančne zakonitosti, da obstaja sorazmerje med tveganjem in donosom, sledi, da manjše je tveganje, manjši so tudi prihodki. V praksi to pomeni, da bodo starši, ki jih skrbi morebitno tveganje, svoje otroke odvračali od tistih poklicev, ki so povezani z večjim tveganjem in hkrati tudi z večjimi možnimi zaslužki. In takšno razmišljanje bodo od njih potem povzeli tudi njihovi otroci kot svoje lastno. Finančne posledice pa bodo, da bo otrok živel za preživetje, namesto da bi živel za kakovostno življenje.

Druga težava v logiki starševskega razmišljanja pa je, da ne razlikujejo svoje percepcije stvarnosti od same stvarnosti. Ni rečeno, da bodo poklici, za katere menijo, da bodo finančno zanimivi, tudi res takšni. Starši romantizirajo nekatere poklice v glavnem zato, ker so se sami kot otroci želeli ukvarjati z njimi, pa jim njihovi starši tega niso omogočili. Ta občutek izgube in »zgrešenosti« poklica, ki ga opravljajo zdaj, lahko vpliva, da svojega otroka usmerjajo prav tja, kamor njim ni uspelo priti. Namesto da bi imeli starši racionalen pogled na neki poklic, ga zaradi čustvenih razlogov iz preteklosti precenjujejo. Zato njihov nasvet ne more biti dober.

Dodatna težava pa je, da večina ne ve, v kakšnem svetu bodo živeli njihovi otroci, ko bodo odrasli. Včasih, ko so stvari v svetu potekale razmeroma počasi, je bilo vse skupaj lažje predvidevati. Zdaj je to težje, saj se svet hitro vrti naprej. Nekaterih poklicev, ki so bili še pred recimo sedmimi leti zelo iskani in dobro plačani, danes skoraj ni več. Ker starši niso jasnovidni, je potem težko verjeti njihovim sicer dobronamernim nasvetom.

Starši, ki o teh stvareh pri vzgoji otrok ne razmišljajo veliko, navadno ponavljajo znana sporočila, ki so jim jih govorili že njihovi starši, ko so bili še sami otroci. »V šoli imej lepe ocene, da se boš lahko vpisal na dobro fakulteto. Če boš fakulteto končal odlično, se boš lahko zaposlil, kjer boš želel. Če boš dobro delal in imel rezultate, te bodo opazili in boš napredoval. Tako boš postal šef z dobro plačo. In na koncu boš imel tudi dobro pokojnino.« Tak scenarij je včasih veljal, a vemo, da se zadnja leta stvari spreminjajo. Veliko stvari v njem ne drži več in ne vodijo ne v varnost ne v solidne prejemke.

Zaradi vseh teh razlogov je treba razmisliti, kakšna je sploh vloga staršev v oblikovanju finančne prihodnosti njihovih otrok. Znano je, da so otroci finančno bolj pismenih staršev finančno bolj uspešni. Mogoče so pa otroci razlog, da sami postanemo bolj finančno pismeni.

Članek je izšel v reviji Moje finance. Projekt in prilogo Mladi in denar, ki izhaja v omenjeni reviji pa lahko spremljate na [mojefinance.finance.si] ter FB Mladi in denar.

facebook-gumb2-1385116552-jpg-o-600px.1390259333.jpg

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.