(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Rad bi šel na izmenjavo dijakov v tujino

avtor 16.07.2014  07:00  Dopolnjeno: 22.08.2014 10:04
Okoli 550 dijakov na leto odide na izmenjavo dijakov v tujino; 14 dijakov za Moje finance z navdušenjem opisuje izkušnje, ki jih lahko strnemo v eno besedo - nepozabno. Tamara iz okolice Kočevja se je odpravila na Norveško za celo šolsko leto: »Verjetno ji letnika pri nas ne bodo priznali, a za nas to ni bilo izgubljeno leto, temveč dobljeno desetletje,« komentirajo njeni starši. Preverite, zakaj!

Čedalje več šol se odloča, da dijakom ponudijo možnost mednarodnih izmenjav. Kako te potekajo, je odvisno od programov. Večinoma gre dijak za teden dni h gostitelju v tujino, potem pa tega gosti pri sebi doma. To je nepozabna izkušnja, v en glas trdi 14 mladih dijakov, ki smo jih anketirali. Bili so v Nemčiji, Španiji, Italiji, na Nizozemskem, Danskem... Izpilili smo tuj jezik, spoznali kulturo, kulinariko, si ogledali mesta, države, navezali prijateljske stike, zadovoljno obujajo spomine. Nekaj je bilo tudi slabih izkušenj. Največkrat jim je zaškripalo pri komunikaciji, a na koncu so se tako ali drugače vse dogovorili. Nekaj anketirancev potarna tudi nad stroški, saj so morali izmenjavo plačati njihovi starši. Zneski so različni, nekateri omenjajo 200, 400, tudi 800 evrov. Vsak gostitelj krije stroške svojemu gostu, in sicer za hrano, izlete, vstopnine... »Strošek za prevoz zelo variira, odvisno od kraja in same organizacije. Večinoma dijaki odhajajo v skupinah, imajo organizirano nastanitev v dijaških domovih ter organizirano prehrano, zato dotacije največkrat zadoščajo. Seveda so tudi primeri, ko morajo mobilnost sofinancirati tudi starši,« pojasnjuje Neža Pajnič iz Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja - CMEPIUS, prek katerega se takšne mednarodne izmenjave organizirajo.

Za izmenjave prek svojih šol se vsako leto odloča več dijakov, zdaj se številka giblje okoli 550. Trajajo od dva do štiri tedne, izjemoma do dva meseca. Izmenjav prek recimo program Erasmus+ se je mogoče udeležiti le prek šol - šola kot matična institucija pošlje dijaka v tujino, saj gre tja opravljat del rednih učnih obveznosti. Odziv šol je dober, Pajničeva kot zelo aktivne omenja gostinske in zdravstvene šole.

mladi2-mf3-1.1405602376.JPG.o.600px.jpg

Tamara za celo leto na Norveško

Tamara Dulmin, 18-letnica iz Stare Cerkve pri Kočevju, se je konec junija vrnila z enoletnega šolanja na Norveškem, natančneje v kraju Mjöndalen, ki je približno 56 kilometrov oddaljen od glavnega mesta Osla. Tam je končala tretji letnik gimnazije oziroma je obiskovala drugi letnik, kar je pri nas tretji letnik, saj na Norveškem šolanje traja tri leta. Pouk je potekal v norveščini, ki je ni obvladala, zato so ji na začetku učitelji tudi prevajali v angleščino.

Vse skupaj se je začelo kuhati pred tremi leti, ko je s starši šla na potep po Norveški. Tam so obiskali tudi sorodnike. »Norveško sem tako vzljubila, da sem že naslednje jesenske počitnice preživela pri sorodnikih. Takrat se je tudi rodila zamisel, da bi podrobneje spoznala življenje na Norveškem, in najboljša možnost za to je, da tam živiš,« pojasnjuje. Za mednarodno izmenjavo so jo najbolj spodbudili prav sorodniki, tudi starši so ji ves čas stali ob strani.

Prvi meseci na Norveškem so bili zelo težki, ko sem sčasoma spletla prijateljstva, tako v šoli kot v družini, pa je bilo vse lažje, nam je zaupala 18-letna Tamara.

Pri šolanju v tujini ji je pomagal AFS, mednarodna prostovoljna, neodvisna in neprofitna organizacija s stoletno tradicijo, ki organizira medkulturno izmenjavo mladih in odraslih. Ponujajo dva programa - letni, v okviru katerega dijak živi pri družini gostiteljici in obiskuje lokalno srednjo šolo v sklopu rednega programa, ter intenzivni trimesečni program. Do danes je prek programa AFS šlo v svet 30 dijakov. »Prve, ki so si to drznile za vse leto, so bile dijakinje leta 2008, ki so šle v ZDA in flamski del Belgije,« se spominja Tosja Kobler Jovanovič, ki že osmo leto vodi organizacijo AFS Slovenija. Slovenija sodeluje z vsemi evropskimi državami, ki imajo delujočo organizacijo, pa tudi z Rusijo, ZDA, Avstralijo, Argentino, Turčijo ... Če ima kdo bolj »eksotične« želje, poskusimo uresničiti tudi te, še dodaja.

Kaj pa stroški?

Tako kot vsaka izmenjava nekaj stane, je tudi program AFS plačljiv. Tamarine starše je olajšal za 5.800 evrov. V ceno so bili vključeni priprava na izmenjavo (štiri dni na otoku Brač), letalski vozovnici, srečanja s tamkajšnjo organizacijo, zdravstveno zavarovanje in šolanje, našteva Tamara. Med letom pa je prejemala tudi 230 evrov mesečno mednarodno Zoisovo štipendijo. »Cenovno je bila ta izmenjava res precej zahteven zalogaj, a je v tem letu Tamara usvojila nov jezik, spoznala novo kulturo, osebno je zelo napredovala v socializaciji, postala je še bolj samostojna in odgovorna. Spoznala je, da so moralne vrednote še vedno cenjene in da še nekje obstajajo,« komentirajo Tamarini starši. Poleg tega je tudi sama prispevala del plačila s počitniškim delom in varčevanjem ter na Norveškem skrbela za svoje pozitivno finančno stanje. »Morala je torej temeljito premisliti, kako bo ravnala z denarjem,« še dodajo.

Stroški za izmenjavo v posamezni državi se razlikujejo glede na ceno, ki jo določi posamezna nacionalna organizacija AFS, in glede na stroške prevoza. AFS Slovenija v glavnem ponuja letno izmenjavo, ki ima v Evropski uniji enotno ceno in stane 5.800 evrov, v ZDA in drugih državah pa 8.500 evrov. Krajši programi so cenejši, cene najdete na [www.interkultura.si] .

smrekar-laura7-br.1405601981.jpg.o.600px.jpg
V življenju moramo biti pogumni in poskusiti tudi tiste stvari, ki na prvi pogled morda delujejo težavne, a se je treba nanje dobro pripraviti, meni Laura Smrekar. Foto: Barbara Reya

Prednosti in slabosti

Mednarodna izmenjava dijakov prinaša kar nekaj prednosti, je pa za mlade, če se ne pripravijo dobro, lahko po drugi strani tudi precej stresno doživetje, še zlasti, če gre za daljše obdobje izmenjave, opozarja Laura Smrekar, kadrovska strokovnjakinja, ki je napisala sedmo poglavje priročnika za učitelje krožka Mladi in denar z naslovom Rad bi šel na izmenjavo dijakov v tujino. Tudi če gre za krajše obdobje, je lahko mladim hudo, kar priznava dijakinja Tjaša Rus, ki je bila teden dni na izmenjavi v Španiji. »Na začetku izmenjave je malo težko, ker si sam v popolnoma novem okolju. Nekaj težav je bilo tudi z jezikom,« se spominja, a konec je bil dober, zato pove, da bi izmenjavo še enkrat ponovila.

Kako je vse skupaj doživljala Tamara, ki je odšla za celotno šolsko leto na Norveško? »Prvi meseci so bili zelo težki, saj sem se preselila v popolnoma novo državo z novo kulturo, običaji in jezikom. Prišla sem med nove ljudi, v novo družino, šolo in klub. Ko sem sčasoma spletla prijateljstva, tako v šoli kot v družini, je bilo vse lažje. Predvsem je k temu pripomoglo tudi hitro usvajanje norveščine. Tudi tam sem nadaljevala treniranje rokometa in pozneje še nogometa. Občasno sem imela krizne trenutke, ampak takrat je na pomoč priskočil Skype,« pojasnjuje. Tamara ob tem dodaja, da večina učiteljev pri nas ni pokazala velikega zanimanja za njeno izmenjavo, medtem ko je dobila zelo veliko podporo razredničarke in učiteljice angleščine.

Dve družini

Tamara je zdaj doma. Pa je res? »Vse mi je čudno, spet novo. Moram priznati, da se še ne počutim kot doma. Občutki so zelo različni. Zapustila sem dom in družino in se vrnila domov k družini. Dejansko imam zdaj dve družini,« priznava. »Gre za izkušnjo, ki močno vpliva na nadaljnje življenje dijakov in njihovih družin. Po vrnitvi domov namreč vedo, da so nekje daleč družine, ki so jih sprejele za svoje nove družinske člane, in da bo to trajalo za vedno,« pojasnjuje Tosja Kobler Jovanovič. To govori iz lastnih izkušenj. Pred 23 leti, ko ji je bilo 17 let, je bila udeleženka izmenjave zadnje generacije dijakov iz Jugoslavije. Svoje leto prek AFS je preživela v ZDA (Cincinnati, Ohio), kjer je hodila v šolo, tam tudi maturirala. »Dobila sem še eno družino na drugem koncu sveta. Resnično smo se dobro razumeli in že takrat smo sklenili, da se bomo poskusili videti vsaj enkrat na leto. Od tega je preteklo 22 let in do zdaj nam je uspevalo,« pojasnjuje. Celo več - ne le da je sama povezana z njimi, zdaj ju tudi njena otroka kličeta »grandpa« in »grandma« (dedek in babica), mož pa ima dve tašči in dva tasta, dodaja.

kobler-jovanovic-tosja-xx.1405601982.jpg.o.600px.jpg
Letna izmenjavo v Evropski uniji stane 5.800 evrov, v ZDA in drugih državah pa 8.500 evrov, pravi Tosja Kobler Jovanovič.

Spet kompliciranje slovenskih šol

Če gre za krajše izmenjave, sploh če potekajo v okviru šol, ni pričakovati večjih težav s priznavanjem opravljenega v tujini. Pri daljših izmenjavah pa lahko pošteno zaškripa. Tamara pravi, da še ne ve, ali ji bo njena gimnazija priznala opravljen letnik na Norveškem. In kaj pravijo njeni starši? »Letnika ji verjetno ne bodo priznali, ampak za nas to ni bilo izgubljeno leto, temveč dobljeno deset­letje.« Zakaj? »Cenimo znanje in izkustveno učenje, ne pa samo učenje iz knjig. Zdaj ima odprtih več življenjskih poti,« pojasnjujejo. Tamara pričakuje, da ji bo ta izkušnja zelo pomagala v nadaljnjem življenju. »Poleg nove kulture in jezika sem postala bolj samostojna, veliko sem se naučila o sebi, dobila dodaten pogled na svet in si razvila osebno rast,« komentira. Zato že kuje načrte, da se bo vrnila na Norveško. V mislih ima namreč študij matematike in fizike.

Vse odločitve, ko gre za priznavanje akademskih dosežkov mladih prek programov AFS, so prepuščene posameznim šolam, opozarja Jovanovičeva. »V Jugoslaviji ni bilo nikakršnih zapletov pri prepoznavanju dosežkov, odkar smo samostojni in imamo maturo, je seveda povsem drugače. Prepoznavanje ni poenoteno. Zgodilo se je že, da so na šoli, iz katere sta na izmenjavo odšli dve dijakinji, po njuni vrnitvi vsako obravnavali povsem drugače. V recimo Avstriji, Italiji je priznavanje akademskih dosežkov določeno z zakonom in dijaku je omogočeno, da s svojo generacijo nemoteno nadaljuje šolanje,« opaža Jovanovičeva. Želi si, da bi tudi pri nas začeli upoštevati neformalno učenje, saj takšna izkušnja prinese tudi to. »Dijaki namreč spoznavajo novo kulturo, živijo v novem okolju, govorijo drug jezik, sprejemajo drugo kulturo, se učijo o drugačnih in drugih navadah ...,« našteva.

Odprtost duha in odlična priprava

Za mednarodne izmenjave se odločajo mladi, ki so dovolj odprtega duha, da zmorejo sprejeti razlike med narodi, rasami, religijami, kulturo in so pripravljeni na dolgoročno interkulturno učenje. Dijaki torej morajo biti dovolj drzni in seveda zreli za to (pre)izkušnjo, starši pa dovolj močni in prek zaupanja povezani s svojim otrokom, da ga spustijo v svet, komentira Jovanovičeva.

V življenju moramo biti pogumni in poskusiti tudi tiste stvari, ki na prvi pogled morda delujejo težavne, saj bomo le tako premagali strah in ovire, ki se pri ljudeh pojavijo predvsem v glavi. Brez dobre in premišljene priprave pri tako pomembnih odločitvah seveda ne gre, še svetuje Laura Smrekar.

mladi2-mf3-2.1405602593.JPG.o.600px.jpg

Anketa med dijaki

levec-jana-xx.1405601983.jpg

Jana Levec:

Prek Lions kluba sem se udeležila izmenjave za dva tedna v Nemčiji, v Mainzu. To se mi zdi najboljša možnost spoznavanja kulture in navezovanja stikov. Spoznala sem veliko mladih z vsega sveta, stik s tamkajšnjo družino in njihovo kulturo je bil nepozaben. To je ena izmed najcenejših možnosti bivanja v drugi državi. Sicer pa sem imela približno 200 evrov stroškov. Z izmenjavo pa nič, saj je Lions klub, ki je dobrodelna organizacija, kril vse stroške, razen prevoza.

popel-mila-xx.1405601980.jpg

Mila Popel

Šola je izmenjavo organizirala v tretjem letniku gimnazije za celoten razred. V to smo bili nekako prisiljeni, a mi ni žal. Ker smo bili »španski« razred, smo imeli izmenjavo s Španci. Pozimi so ti prišli k nam, aprila pa mi k njim, v majhno mestece Albatera. Vse skupaj je trajalo dva tedna. Izkušnja je bila fenomenalna - polna zabave, druženja, ki je večinoma potekalo v španskem jeziku, tako da se je moj besedni zaklad precej povečal. Sprva si seveda poln dvomov, saj nisi prepričan, ali se bosta z novim prijateljem ujela. Večjih težav od iskanja besed v slovarju in sončnih opeklin nisem imela. Stroški celotne izmenjave (letalske vozovnice, avtobusi, izleti, aktivnosti v prostem času, hrana in pijača...) so bili približno 800 evrov.

knapcic-rene-xx.1405601979.jpg.o.600px.jpg

Rene Knapič

Na izmenjavo na Nizozemsko sem šel prek programa eTwinning. Tam sem bil teden dni. Izkušnja je bila enkratna. Spoznal sem veliko novih ljudi, z nekaterimi imam še vedno stike. Bivanje pri tuji družini je »the best.« Težave je imel moj »partner« iz izmenjave, saj je imel pred izmenjavo operacijo srca. Zaradi tega ni smel početi veliko stvari, a me to ni oviralo, kljub njegovi odsotnosti sem se udeležil vseh dogodkov. Bivanje Nizozemca v moji hiši nas je stalo precej manj, kot smo mislili (nakup vstopnice za Postojnsko jamo, nekaj spominkov, denar za bovling ter biljard...). Za svoje bivanje na Nizozemskem sem plačal samo letalsko vozovnico (okoli 80 evrov), tja sem odšel s 120 evri, nazaj prišel s 150 evri. Kako? Oče gostitelja mi je dal 60 evrov »žepnine« za hrano in stroške, porabil sem jih samo 30.

kranjec-mojca-xx.1405601978.jpg

Mojca Kranjec:

»Bila sem na neke vrste »nagradni izmenjavi«, ki jo je brežiška gimnazija »podelila« izbranemu oddelku takratnih drugih letnikov. Teden dni smo bili gostje nemških dijakov ekonomske gimnazije Heimschule Lender v Sasbachu. Izkušnja je bila nepozabna - prijetna gostiteljska družina, gostoljubna šola, pester program. Žal se moje znanje nemščine med izmenjavo ni veliko poglobilo, saj je blizu moje gostiteljice živel fant, ki je poleg nemškega odlično razumel in govoril še hrvaški jezik. Tega smo potem »izkoristili« za prevajalca. Ne spomnim se, koliko stroškov smo imeli s tem, del stroškov je financirala šola, del pa starši.«

kopac-klara-xx.1405601977.jpg.o.600px.jpg

Klara Kopač

Lani sem šla na izmenjavo na Dansko prek Lions kluba, v Španijo pa z gimnazijo med prvomajskimi počitnicami. Na Danskem sem bila tri tedne - teden dni pri danski družini, dva tedna smo s staro leseno jadrnico pluli okoli Danske. V Španiji sem preživela teden dni pri družini. Obe izkušnji sta bili pozitivni, na Danskem sem doživela veliko več stvari, saj sem bila tam tudi dalj časa, spoznala pa sem tudi več ljudi iz drugih držav. Izmenjava se mi zdi odlična možnost spoznavanja novih ljudi, kultur in držav pa tudi jezika. Za izmenjavo na Danskem sem plačala samo prevoz, seveda sem imela še nekaj denarja, ki sem ga potrebovala tam, izmenjava s Španijo pa je v celoti stala okoli 300 evrov.

sretenovic-nika-xx.1405601977.jpg

Nika Sretenović

V tretjem letniku sem šla za teden dni na jug Španije. Izkušnja je bila fenomenalna, izpopolnila sem tudi znanje jezika, spoznala ogromno ljudi. Seveda so bili tudi zapleti. Največji nesporazumi so bili povezani s hrano, spoznala pa sem tudi, da mladi Španci veliko časa govorijo po telefonih, a smo se o tem hitro dogovorili. Izmenjava še zdaleč ni bila cenovno ugodna, predvsem je bilo veliko stroškov, ko so Španci prišli v Slovenijo. Nihče ni prejel denarne pomoči, vse je bilo odvisno od finančne stabilnosti naših staršev.

mrcela-laura-xx.1405601976.jpg.o.600px.jpg

Laura Mrčela

V Belgijo v mesto Geel sem šla na izmenjavo za teden dni. Izkušnja je bila zanimiva, a ne tako pozitivna, kot sem pričakovala. Težave sem imela z razumevanjem z mojimi gostitelji. Ker so bili takrat na izmenjavi tudi Italijani, Švedi, Poljaki in Nemci, smo se »poparčkali«, saj našim gostiteljem druženje ni šlo najbolje od rok. Zdi se mi, da so bili Slovenci navdušeni, Belgijci pa malo manj in nas niso ravno vključevali v družbo. Spali smo pri družinah. V Belgijo smo se peljali z avtobusi, Belgijci pa so k nam prišli z letali. Imela sem približno 200 evrov stroškov. Denarne pomoči nismo prejeli.

rus-tjasa-xx.1405601974.jpg.o.600px.jpg

Tjaša Rus

Na izmenjavo sem šla kot dijakinja tretjega letnika gimnazije. Bilo je nepozabno. Spoznala sem veliko novih ljudi, špansko kulturo in se naučila jezika. Ko ves teden živiš pri tuji družini, dobiš dober občutek, kako živijo. Na začetku izmenjave je malo težko, ker si sam v popolnoma novem okolju. Nekaj težav je bilo tudi z jezikom. Izmenjava me je stala približno 400 evrov. Vse je šlo iz lastne denarnice. Če bi lahko, bi izkušnjo še enkrat ponovila.

gornik-katja-xx.1405601975.jpg.o.600px.jpg

Katja Gornik

Izmenjave v Belgiji sem se udeležila prek šole v tretjem letniku. Jeseni so Belgijci za teden dni prišli v Slovenijo, spomladi pa smo se tja odpravili mi. Izmenjava mi je bila všeč, družina v Belgiji me je lepo sprejela in ves teden je bilo precej pestro. Družina mi je vsak večer pripravljala tradicionalne belgijske jedi, bili so zelo gostoljubni in so v moj obisk vložili ogromno truda. Izmenjava mi je prinesla veliko pozitivnih stvari. Prvič sem bila sama v tujini, spoznala sem belgijski življenjski slog, njihov šolski sistem, kulturo. Izmenjava je starše stala okoli 500 evrov. Vse stroške za izlete in vstopnine v Sloveniji smo plačali mi, v Belgiji pa oni.

setina-miha-xx.1405601972.jpg

Miha Šetina

Šlo je za izmenjavo prek šole v Italiji. Izkušnja je pozitivna. Bilo je nekaj težav s komunikacijo, saj moja partnerica za izmenjavo ni blestela v angleščini. Cena izmenjave je bila okoli 350 evrov, sam pa sem porabil še slabih 200 evrov. Prek programa organizacije Lions Slovenija sem za teden dni gostili Azzama iz Izraela, potem pa sem šel še sam za teden dni v Nemčijo. Res »top« izkušnja, spet nova država, nova kultura, super novi prijatelji. Med izmenjavo smo porabili od 600 do 700 evrov.

kamsek-rebeka-xx.1405601975.jpg

Rebeka Kamšek

Na izmenjavo sem šla v Italijo prek šole, in sicer za teden dni. Izkušnja je bila razmeroma v redu, smo pa bili vsi zelo utrujeni. Težav skoraj ni bilo, razen občasnih šumov v komunikaciji - slabo znanje angleščine naših partnerjev in moje neznanje italijanščine. Sam program je stal 200 evrov, zraven je bilo še približno 100 evrov sprotnih stroškov (hrana in prevoz gostje).

rucman-lara-xx.1405601973.jpg.o.600px.jpg

Lara Ručman

Bila sem na izmenjavi prek šole v Španiji za teden dni. Bilo je neverjetno. Nisem imela velikih pričakovanj, sploh zato, ker je profesorica sama sestavila pare. Bilo me je kar malo strah, da bom dobila osebo, s katero se ne bom ujela. Nekateri so takšno izkušnjo tudi imeli. Edina težava, ki sem jo imela, je bila komunikacija - moje slabo znanje španščine in slabo znanje angleščine moje gostiteljice, a sva se nekako ujeli. Vse skupaj je bila ena res lepa izkušnja in še enkrat bi jo ponovila, če bi lahko. Okoli 400 evrov smo plačali za položnico šoli za organizacijo, potem pa smo porabili še 150 evrov, ko sem gostila špansko prijateljico v Sloveniji.

vrsic-matevz2-xx.1405601980.jpg

Matevž Vršič

Šel sem na izmenjavo prek Comeniusa - individual pupil mobility. Najprej je danski dijak bival pri meni tri mesece, potem pa še jaz pri njem. Izmenjava je bila super izkušnja. Stvari, ki sem jih doživel, so neponovljive. Seveda sem pridobil mnogo novega znanja, predvsem praktične izkušnje, ki vedno pridejo prav. Sprva se mi je zdela izmenjava preveč zame, a po prigovarjanju staršev, profesorjev... sem se odločil, da se je udeležim. Večjih težav ni bilo. Vse stroške potovanja - polet, bivanje, hrana - je poravnal Comenius. Za tri mesece, ko sem bil na Danskem, sem od Comeniusa dobil nekakšno žepnino v vrednosti 600 evrov.

lenardic-ajda-xx.1405601971.jpg.o.600px.jpg

Ajda Lenardič

Na izmenjavo sem odšla prek svoje šole. Moj drugi tuji jezik je francoščina in s profesorico ter izbranimi dijaki smo se odločili za to izkušnjo. Odšla sem za sedem dni na Slovaško. Izkušnje so zanimive, čeprav mi ni bilo tako všeč, saj smo bili na izmenjavi v osnovni šoli, in ne v srednji. Za izmenjavo sem se odločila, ker me je zanimalo, kakšen šolski sistem imajo v drugih državah, in ker rada potujem. Izmenjava mi je bila izziv - preživeti teden s tujo družino. Zamenjava, ki sem se je udeležila, je bila zame in moje starše brezplačna, saj je celotni znesek krilna občina Kranj.

Anketo je pripravila Tisa Neža Herlec.

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.