(finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki (finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki Ker odraslim primanjkuje zamisli, kam z denarjem, smo preverili, kaj bi z 10 tisočaki naredili najstniki.
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Zmago sta si v Bruslju priborili najstnici Zala Kacafura Stanič in Sanja Feltrin iz Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči.
(mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše (mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše Sliši se sanjsko – potuješ po svetu in spiš zastonj. Včasih to sicer vključuje tudi kakšno protiuslugo, kot je čuvanje živali ali kar hiše. Poiskali smo nekaj brezplačnih možnosti potovanja, ki ne vključujejo spanja na tujem travniku ali pod mostom. Primerno tako za mlade kot bolj avanturistične družine.
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.
Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!

Hm, zakaj v trgovini zapravim toliko denarja? (trženjska hipnoza)

avtor 20.06.2014  07:00  Dopolnjeno: 22.08.2014 10:05
Mojca, Živa in Nataša se pastem in trikom trgovcev upirajo z nakupovalnim seznamom; v ozadju prodaje je namreč cela znanost, kako izpuliti evre iz vaše denarnice. Zdi pa se, da so mladi bolj imuni proti oglasom, saj pravijo, da jim gredo na splošno na živce, ugotavljamo z anketo; zato smo dijakinji Anjo in Sindy prosili, da pripravita oglas, s katerim bi mlade prepričali o nakupu jabolka; jima je uspelo? Članek je izšel v reviji Moje finance v prilogi Mladi in denar. Več o projektu.

Mojca Novak iz Kočevja se trgovskim zvijačam in pastem upira z nakupovalnim lističem. »Tako kupujem že 20 let. Predvsem zaradi samodiscipline, da ne bi kupila česa preveč in kar tako, ker mi je pač padlo v oči,« pojasnjuje. Na to jo je navadil mož, njega pa njegovi starši. Očitno gre dobra praksa iz roda v rod. Tako namreč nakupujeta tudi Mojčina otroka, stara 20 in 21 let. »Prav nič se ne pritožujeta nad to metodo samodiscipline. Celo več, zelo se je držita in me tudi opomnita, ko kupim kaj, česar ni na seznamu,« pripomni. Kaj pa prihranki? »Seveda so prihranki. Prej sem včasih košaro nabasala za 50 evrov in več s stvarmi, ki jih nisem tako zelo nujno potrebovala,« ocenjuje čez palec. Občasno pa jo premami tudi kaj, kar ni zapisano na listku. »To je kakšna malenkost, in ne 10 izdelkov, kot sem jih včasih tako mimogrede pobrala,« dodaja. Ni ji nerodno marširati med policami z nakupovalnim seznamom, pravzaprav ji je vseeno. »Osredotočena sem na to, da čim prej obkljukam seznam in grem,« konča.

novak-mojca-xx.1403187826.jpg.o.600px.jpg
»Z nakupovalnim lističem kupujem že 20 let,« priznava Mojca Novak. Foto: osebni arhiv

Tudi Živa Bizjak zadnjih 10 let trgovine obiskuje z lističem v roki. »Doma premislim in pregledam, kaj potrebujem, seznam dopolnjujem sproti, ko česa zmanjka. V trgovini ne izgubljam časa, z lističem hitreje opravim nakup, saj ne kupujem z očmi,« pojasnjuje. Koliko zaradi tega prihrani, ne ve. V šali pravi, da je vsak načrtovan odhod v trgovino že prihranek. »Izogibam se impulzivnemu nakupovanju. Kupim, kar potrebujem, vso nakupljeno hrano pojemo in je zaradi pretečenega roka ne mečemo v smeti,« pojasnjuje. Lističa se ne drži kot pijanec plota. »Zgodijo se tudi manjši nakupi mimo seznama. Največkrat kakšno živilo zamenjam za drugo, pa včasih kupim kakšen sladoled na poti iz službe domov,« pojasnjuje. Njen partner ne hodi z listkom v trgovino. »Vedno kupi le tisto, kar potrebujemo za naš naslednji obrok. Ko pa mi uspe vsiliti seznam, se zgodi, da prinese še manj, kot je napisano, nikoli več,« še dodaja.

puncer-tina11-sb.jpg.o.240px.jpg
Tina Puncer: Pozor! Preverite ceno izdelka na blagajni!

»Vsakič, ko sem bila malo bolj pozorna na cene izdelkov na polici, sem našla različno obračunano ceno na blagajni,« opozarja finančna strokovnjakinja Tina Puncer na lastno izkušnjo. Primer: pri prvem trgovcu je bila cena izdelka na polici 2,25 evra, dejansko obračunana na blagajni pa 2,85 evra. Ker sem kupila dva ista izdelka, je bilo 1,20 evra preveč zaračunanih. Podobo je bilo pri nekem drugem trgovcu. Cena izdelka na polici je bila 2,35 evra, na blagajni 2,70. To pomeni, da je šlo za 15- in 27-odstotno povišanje cene izdelka, kar je precej, opozarja. Na blagajni le pogumno opozorite na napako. Trgovina mora zaračunati ceno, objavljeno na polici. Foto: Sandi Baumkirher

»Z lističem kupujem, da ne bi česa pozabila,« pravi Nataša. Listek vzame s seboj ob večjih nakupih ali ko si mora zapisati velikost oblačila, obutve ali naziv izdelka. Zapiše si tudi, če vidi kaj v reklami. Nakupovanja z listkom je bolj vajen njen mož. »Njega so na to navadili že njegovi starši. Mož se listka drži bolj strogo kot jaz. Napisati mu moram še količino, da ne prinese premalo,« dodaja. Sama otrok še ne pošilja v trgovino. »Tudi s seboj jih ne vzamem rada. To se mi zdi čisto nepotrebno, razen če kupujemo čevlje, občasno oblačila ali športno opremo,« pravi. Kupuje, ko jim česa zmanjka, in obisk trgovin ni njen hobi. V trgovini z živili praviloma nakupuje po seznamu, ko kupuje oblačila, pa jo včasih malo zanese. »Hitro vzamem še kakšno majico ali oblekico več za otroke, sploh če so v akciji ali bolj poceni, do vrednosti petih evrov,« priznava.

Ali se vam pocedijo sline?

Da bi trgovci izpulili kakšen evro več od kupcev, uporabijo številne metode. »Oglase pišejo trženjski psihologi in guruji, ki poznajo našo psiho veliko bolje kot mi sami,« opozarja Tina Puncer, avtorica petega poglavja priročnika za učitelje krožka Mladi in denar, ki govori o trženjski hipnozi. Trgovci posegajo po psiholoških sprožilcih in s pritiskom nanje spodbujajo ljudi k nakupovanju. »Oglaševalci točno vedo, kako vplivati na naša čustva. Ponujajo več lepote, sreče, zdravja, prijateljev, samozavesti...« pravi Puncerjeva. Poglejmo, kako preprosto je pritisniti na sprožilec: zamislite si limono - lupina je videti suha, a je mastna na otip, pomislite, kako je, če vam sok brizgne v oči, ko jo režete, ali kako vas zapeče, če imate kakšno ranico na roki. So se vam ob prebiranju teh vrstic pocedile sline? To je zaradi kislosti limone, čeprav je sploh nismo omenili. Nezavedno ste se odzvali. Gre za pogojni refleks, ki se ga sploh ne zavedamo. »Sline se nam pocedijo tudi, ko vidimo čudovite obljube v reklami,« dodaja Puncerjeva. Enako je z izdelki za recimo celulit. Če se ga želite znebiti po hitrem postopku, boste preizkusili celo vrsto izdelkov in za to zmetali veliko denarja, rezultatov pa na koncu žal ne bo. A zapomnite si nekaj - oglaševalci vas bodo vedno znova dobili na isti »štos«, saj vedo, da upanje umre zadnje in da so naše želje jama brez dna, opozarja Puncerjeva.

Smo oglasno slepi? Ne slepite se!

Oglasom se skorajda ni mogoče izogniti - povsod so. Tudi če ne gledate televizije, ne berete tiskanih medijev ali ne brskate po spletu, vas še vedno dosežejo prek plakatov v mestu in tudi v naravi. »Na poti od doma do šole ali službe lahko v naš vidni spekter vskoči tudi do 100, 200 ali 300 oglasov v obliki plakatov, napisov na stavbah in logotipov blagovnih znamk na stenah in strehah,« opozarja Tina Puncer. Ker je oglasov veliko, jih menda zaznavamo samo še selektivno. Strokovnjaki govorijo o oglasni slepoti. To naj vas ne pomiri - čeprav se jih ne zavedate, jih je vaša podzavest gotovo ujela, še opozarja.

lisac-ales10-ih.1403187819.jpg.o.240px.jpg
Aleš Lisac, strokovnjak za trženje:

»V resnici naši trgovci nimajo veliko fint in idej. V glavnem se posnemajo. Če se eden odloči za torkov popust, ima drugi sredinega, če eden uvede nalepke, jih uvede še drugi, če eden začne pri blagajni ponujati piškote, naredi to še drugi... Gre za običajne metode, s katerimi nas trgovci poskušajo zvabiti v trgovine in nam, ko smo enkrat že tam, vzeti kakšen evro več.« Foto: Irena Herak

Zavestno nakupovanje! Je to sploh mogoče?

Strategija, kako se upreti iznajdljivim trgovskim trikom, je zelo preprosta - imenuje se zavestno nakupovanje. Kolikokrat stopite v trgovino brez načrta? To je tako, kot bi šli na sestanek ali izpit, ne da bi se prej pripravili ali učili. Navadno se to ne konča dobro. Podobno je tudi pri nakupovanju. Zavestno lahko kupujemo z nakupovalnim seznamom, ki ga sestavimo doma, kot to počnejo Mojca, Nataša in Živa. Tako bomo vedeli, kaj res potrebujemo oziroma ali nam je izdelek samo všeč. »Brez nakupovalnega seznama največkrat kupimo tisto, kar nam je všeč. In trženjski psihologi vedo, kako narediti neki izdelek všečen, samo poglejte embalaže,« opozarja Puncerjeva. Tudi razpoloženje za šoping mora biti pravo. V trgovinah zato igra glasba, diši po sveže pečenem kruhu... Ste opazili, da v trgovinah ni ur, oken? Tako kupec pozabi na čas, lepo vreme. Dalj časa je v trgovini, večja je verjetnost, da bo zapravil več.

Če kupujete prek spleta, so mikavni predvsem vrtoglavi popusti. Velikokrat kupimo nekaj, česar ne potrebujemo, a ker je tako noro poceni, to vseeno storimo. »Večina ljudi občasno kupi tudi kaj, česar sploh ne potrebuje, a s tem uresniči del svojih potreb, želja. Vsak ima kakšno šibko točko,« meni Aleš Lisac, trženjski strokovnjak. In ob tem navede primer: »Poznam gospoda, ki je pri običajnih nakupih pozoren na vsak cent, doma pa ima več deset tisoč evrov vredno zbirko znamk in značk. Ni mu škoda denarja za obiskovanje sejmov, razstav, knjige ... Kupi vse, kar je povezano z znamkami. Vsakdo kupuje včasih racionalno, včasih pa ne.« A da se izognete prevelikim izdatkom za stvari, na katerih se potem nabira prah ali gnijejo v hladilniku, se vseeno raje navadite na nakupovalni listek. Poskusite, morda vam preide v navado.

Vaje za starše in otroke iz priročnika za učitelje

1. En teden nakupujte z nakupovalnim seznamom, tudi otroci, pa čeprav gre za mini nakupe, kot so voda, sok... Strogo sledite nakupovalnemu seznamu.

2. Sproti preverjate, ali cena izdelka na polici ustreza ceni izdelka, ki je obračunana na blagajni. Morda boste presenečeni!

3. Z otroki izberite en oglas, katerikoli. Skupaj ugotovite, kaj oglas sporoča, na katere sprožilce pritiska in več oziroma manj česa obljublja.

4. Spomnite se zadnjega večjega nakupa. Zapišite čustvene in razumske razloge za nakup.

5. En dan si vzemite čas in na poti v šolo, službo, igrišče preštejte oglase (plakati, logotipi na strehah, avtomobilih, avtobusih...), enako storite tudi doma (na televiziji, radiu, spletu, revijah...). Cilj je prešteti oglase do konca dneva med vsakodnevnimi opravki.

Pogosti psihološki sprožilci, ki jih uporabljajo trgovci:

• Konsistenca: ko ste že končali nakupovanje, vam trgovec, preden natisne račun, ponudi neko »malenkost«. Takrat je namreč večja verjetnost, da boste to kupili. Primera: ob nakupu novega telefona ponudijo še etui, ob nakupu čevljev sprej za impregnacijo.

• Koncept strahu: oglas vas prestraši, da se vam lahko, če nečesa nimate, nekaj zgodi. Primeri: če ne jemljete nekega preparata, boste imeli poškodovane lase; če se ne zavarujete, vaši otroci ne bodo preskrbljeni; če nimate protivlomnih vrat, vam lahko vlomijo...

• Vključenost in lastništvo: to storijo recimo z nagradnimi igrami, ko vas pozovejo, da poveste, kako bi uporabili njihov izdelek, če bi ga imeli; vas prosijo pri izbiri imena...

• Pripovedovanje zgodb: ob poslušanju zgodb se telo sprosti, um odpre. In takrat smo dovzetni za informacije. Velikokrat se tudi poistovetimo z junaki v zgodbah. Primer: reklama »Lupčka mi je dala« za prenovljeni spletni portal.

• Avtoriteta in medijske osebnosti: v oglasu nastopajo zdravniki, zobozdravniki, športniki, filmski zvezdniki... Predvsem za zbujanje občutka, da je izdelek ali storitev vredna zaupanja.

• Osebna pričanja zadovoljnih strank: s pričevanji »navadnih« ljudi se poistovetimo in si mislimo, češ če je njemu pomagalo, bo morda tudi meni.

• Ponavljanje oglasov: reklame za praške, mehčalce za perilo in zobne kreme se oglaševalcem splača čim večkrat predvajati, čeprav so nam že sitne, saj nam s tem »perejo« možgane. Ko se bomo odločali, kateri izdelek kupiti, bomo izbrali tistega, na katerega imamo pozitivni priklic iz spomina, ali tistega, ki nam je najbolj »znan«.

Anketa med mladimi

ROK ŠPACAPAN, 18 let

Oglasov ne maram. Ljudem perejo možgane. Najbolj pa mi gre na živce reklama za jackpot. Zelo dobri se mi zdijo oglasi za milko, ki si jo velikokrat tudi sam privoščim.

MARUŠA VEHOVAR, 17 let:

Oglas za Calzedonio me je prepričal, da sem kupila nove kopalke. Najbolj trapasta se mi zdi recimo reklama za jogobello. Na splošno me v oglasih moti, če ima nastopajoči čuden glas oziroma če je celotna reklama čudna. Ne maram reklam, kjer "grde" ljudi naličijo in jih prikazujejo kot zelo lepe. Oglasi se mi zdijo nepotrebni in prevečkrat predvajani, preveč je tudi izobešenih po mestu.

marusa.1403187816.jpg.o.600px.jpg

BEJA BRUFACH, 17 let

Na televiziji sem videla oglas za samsung s3, ki sem si ga močno želela in si ga pozneje tudi kupila. Ne spomnim se, da bi se mi zdel kakšen oglas res zelo moteč, z izjemo enega, v katerem nastopa deklica z zelo nadležnim glasom. Niti ne vem, kaj točno oglašuje. A ga res ne morem poslušati. Pri oglasih me najbolj motijo priliznjeni in hinavski glasovi govorcev in tudi to, da jih je količinsko preveč in da so večinoma bedni.

beja.1403187815.jpg.o.600px.jpg

LEYA REPOVŠ, 17 let:

»Zelo me moti, če igralci ne igrajo pristno in se vidi, da igrajo priliznjeno. Najraje oglase preskočim. Zdi se mi, da gre včasih za dober izdelek, a ga oglasi ne predstavijo dovolj dobro. Zaradi neke reklame, kot je recimo za perwoll, ne bi kupila izdelka, ker je reklama tako neumna in podjetju ne želim delati dobička. Nazadnje sem si zaradi oglasa, ki sem ga videla na televiziji, kupila šampon marseillais.«

leya.1403187818.jpg.o.600px.jpg

PIJA OMAN, 17 let:

»Zelo na živce mi gre reklama za tehnični pregled pri Avtu Produkt, ki jo vrtijo na radiu. Oglasi so na splošno predolgi, a se mi zdi prav, da se izdelki oglašujejo. Marsikaj sem si že kupila po tem, ko sem videla reklamo, pred kratkim sem si recimo kupila valjček za obleke štiki.«

pija.1403187812.jpg.o.600px.jpg

Anketo med dijaki je pripravila Anja Kraševec Dervarič.

Kako sta dijakinji Anja in Sindy poskušali prodati jabolko

Mladi v glavnem kupujejo tisto, kar želijo kupiti. Več jim proda tisti, ki jih razume v dno duše, pravi Aleš Lisac, strokovnjak za trženje. Zato nas je zanimalo, kako bi mladi prodali recimo jabolko svojim vrstnikom. Dijakinji Anja Kraševec Dervarič iz srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter Sindy Muljavec iz srednje medijske in grafične šole sta v ta namen pripravili oglas, za katerega menita, da bi vrstnike prepričal o nakupu jabolka. Obe sta imeli pri oblikovanju proste roke. Oglasa je komentiral Aleš Lisac.

oglas-jabolko-anja.1403187821.jpg.o.600px.jpg

Anja-Krasevec-Dervaric.1403187824.jpg.n.240px.jpg

Anja Kraševec Dervarič (desno): »Oglas pritegne pozornost. Brez predolgih povedi, le ključne besede, ki jih recimo lahko na hitro prebereš iz avta. Biti mora ravno prav skrivnosten, da ne izveš vsega in greš zato gledat, kaj je za tem. Na spletni strani pa lahko potem prebereš, zakaj so moja jabolka najboljša.«

Komentar Aleša Lisca: »Oglas je zelo kreativen, morda preveč. S takšnim oglasom ne bi prodali veliko jabolk. Tega sicer ne vemo, dokler ne testiramo, a tako pač mislim. Glavni sprožilec pri tem oglasu je radovednost. Če imaš preveč časa, pogledaš, kaj se skriva za oglasom. A večina bralcev nima preveč časa.«

oglas-jabolko-sindy.1403187822.jpg.o.600px.jpg

id-sandra-sindi-maja1-ih.20140619164937.jpg.n.240px.jpg

Sindy Muljavec (desno): »Uporabila sem dobri stari pregovor Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Res je pregovor že obrabljen, a mladi velikokrat pozabljajo na te stvari. Dobro jih je včasih malo spomniti.«

Komentar Aleša Lisca: »Napisano je že videno, pa nič hudega. V podzavesti se kupec strinja s starim pregovorom, zato pomisli na nakup. Manjka še nekaj teksta o točno določenem jabolku, ki ga želimo prodati, kakšen razlog, da kupimo prav zdaj.«

Kaj še prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Revija je sicer naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.