(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Do službe prek prakse? Sandri je uspelo

avtor 21.05.2014  07:00  Dopolnjeno: 22.08.2014 10:08
Mladi lahko z obveznimi praksami, ki so del praktičnega pouka v srednjih strokovnih šolah, preverijo, ali jih poklic, za katerega se šolajo, sploh zanima; praktikanti lahko tako celo dobijo službo, kar je recimo uspelo Sandri Dolenc; svoje izkušnje so nam razkrili tudi dijaki Sindy, Vid in Jaka.

Sindy Muljavec, 19-letna dijakinja 3. letnika ljubljanske srednje medijske in grafične šole, je pred mesecem dni opravljala delovno prakso na Časniku Finance. Delala je v tehničnem uredništvu pod mentorstvom vodje Maje Volk. Spoznavala je, kako nastaja časopis oziroma kako se ta postavlja.

V večini strokovnih šol imajo dijaki kot del pouka v 2. in 3. letniku minimalno 14 dni obvezne delovne prakse, nekatere šole zahtevajo tudi več. Lani je Sindy opravila prakso na RTV Slovenija. »Bila je zanimiva izkuš­nja, a motilo me je, da ni bilo skoraj nič povezano s fotografijo, tipografijo, grafičnim oblikovanjem in drugimi stvarmi, ki se jih učimo v šoli,« pravi.

sandra-mf5.1400329665.JPG.o.600px.jpg

Vid: Šolal sem se za napačen poklic

Vid Prijatelj, dijak 2. letnika srednje šole za oblikovanje in fotografijo, je lani delal 14 dni kot praktikant v podjetju Prima, ki se ukvarja z grafičnim tiskanjem. »Delo ni bilo preveč zabavno, čeprav je bilo sicer zelo prijetno,« pravi. »Na začetku sem bil seveda zelo navdušen, saj je bilo to zame nekaj novega, a kmalu sem spoznal, da me grafično oblikovanje ne veseli preveč,« opisuje Vid svojo izkušnjo, za katero pravi, da mu je dala zelo veliko. Spoznal je namreč, da ga bolj kot grafično oblikovanje zanima industrijsko oblikovanje uporabnih predmetov. Praksa je bila zanj zelo velika odgovornost in počutil se je bolj odraslega, ko jo je opravljal. »Imel sem občutek, kot bi hodil v službo,« je še povedal.

Jaka: Praksa niso počitnice

V nasprotju z Vidom in Sindy, ki obiskujeta bolj umetniško šolo, je Jaka Šetrajčič dijak 3. letnika Srednje šole tehniških strok Šiška. Šola zahteva prakso za daljše obdobje, in sicer v 2. letniku mesec dni ter v 3. pet mesecev. Jaka je najprej mesec dni delal v trgovini elektronike in se večino časa ukvarjal s šibkim tokom, nato si je poiskal službo v podjetju Kvik, kjer je bolje spoznaval visoki tok. »Na začetku smo se vsi veselili prakse, saj smo jo dojemali skoraj kot počitnice, a smo kmalu spoznali, da ni tako,« pravi. Delo je bilo fizično naporno. »Osemurni delovnik te kar pošteno izmuči,« je ugotovil. A kljub vsem naporom je na koncu ugotovil, da mu je prav praksa dala veliko novih znanj, hkrati pa je pridobil tudi kar nekaj delovnih izkušenj, še zlasti pri opravljanju petmesečne delovne prakse v 3. letniku. »Opravljena praksa mi bo prišla v prihodnosti še zelo prav,« je prepričan.

Kako se pravzaprav vsega skupaj lotiti?

Glede na to, da je brez dela vsak sedmi Slovenec, je tudi za mlade dijake kar težko dobiti delovno prakso, pa čeprav le za 14 dni. Sindy je letos poslala devet prošenj, dobila le en odziv, in sicer od Časnika Finance, lani je poslala pet prošenj, dobila pa dva odgovora. Vid je imel večjo srečo - poslal je le dve prošnji. Tudi Jaka je poslal kar nekaj prošenj, in sicer za petmesečno prakso pet ali šest, za enomesečno pa dve.

Hitro se zgodi, da kljub vsem poslanim prošnjam ne dobiš prakse. A tudi pisanje prošenj in iskanje prakse je dragocena izkušnja, ki pride prav pozneje, ko mladi iščejo delo. To je tako, kot bi iskali službo. Prečesati je treba trg, da sploh ugotoviš, katera so tista podjetja, ki se ukvarjajo s tem, za kar se šolaš. Zaželeno je namreč, da dijaki opravljajo prakso v podjetju, ki se ukvarja z nečim, kar se učijo v šoli. Kako torej do prakse?

Denimo Jaka je brskal po spletu, kjer je našel kar veliko primernih podjetij. Ne škodi vprašati prijateljev, znancev, staršev, prijateljev od staršev in tako prek zvez in poznanstev dobiti prakso. Preverite lahko na študentskih servisih pa tudi na specializiranih spletnih straneh, kot je studentskapraksa.si, ki je oglasnik delovnih praks. Ta hip je tam objavljenih pet oglasov podjetij, ki ponujajo prakso. »Zelo pomembno pri iskanju prakse je, da dijak po poslani prošnji pokliče delodajalca ali gre osebno do njega in povpraša o možnostih opravljanja prakse pri njem, saj tako laže naveže stik,« svetuje Danijel Esih z Zavoda Študentska praksa.

Joj, prakse ne dobim. Kaj zdaj?

Kaj pa, če mladi prakse ne dobijo? Kaj lahko storijo? Obrnejo se lahko na mentorje na šoli, ki imajo sezname možnih delodajalcev. »Velikokrat podjetja sklepajo pogodbe s šolami in fakultetami za opravljanje obvezne prakse dijakov ter študentov po programu šole,« opaža Laura Smrekar, kadrovska strokovnjakinja iz Competa. Tudi Danijel Esih mladim svetuje, naj najprej poskusijo prek tako imenovanih učnih baz, ki jih ima vsaka srednja šola, izdelajo pa jih gospodarska, obrtna in trgovinska zbornica. Ta podjetja imajo verificiran status, da kot delodajalec sprejmejo dijaka na prakso, in imajo tudi mesta za praktično usposabljanje.

Čeprav šola pri iskanju delovne prakse pomaga, pa ta rešitev ni vedno najboljša. »Profesorji nas zelo spodbujajo, da si prakso poiščemo sami, saj menijo, da je tudi to pomemben del prakse, ki nam v življenju lahko pride zelo prav,« pojasnjuje Vid. Sindy pa opozarja, da je takrat, ko ti prakso priskrbi šola, precej verjetno, da boš opravljal delo, ki te sploh ne zanima.

Kako pa je s plačilom?

Dobiti obvezno prakso je eno, drugo pa je plačilo za opravljeno delo. Ali morajo delodajalci plačati za opravljeno prakso? Sindy za svoje delo na RTV Slovenija ni dobila plačila, saj pravi, da delodajalcu prakse ni treba plačati, lahko pa jo, če to želi. Nekateri njeni sošolci so dobili plačilo, nekateri tudi po 100 evrov za 14 dni prakse. Tudi Jaka plačila ni dobil. Več sreče je imel Vid, ki je za dvotedensko prakso prejel 250 evrov. »Plačilo dijaka za prakso urejajo posamezne pogodbe glede na obrt in podjetništvo. Višino nagrade določa zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki določa mesečno nagrado 47 evrov,« pojasnjuje Danijel Esih.

So pa še druge formalnosti, ki morajo biti urejene, da lahko dijak opravlja prakso v podjetju. Praktično izobraževanje lahko opravljajo le tisti, ki so dopolnili 14 let. Dijak pa mora s podjetjem skleniti tako imenovano učno pogodbo. Ta mu prinaša določene pravice, kot so pravica do rednih obiskov šole, najmanj šest prostih delovnih dni za pripravo na zaključni izpit, izplačilo dogovorjene nagrade, varnost pri delu, nadzor pri vodenju dokumentacije o praktičnem usposabljanju ...

Prek prakse do službe

prijatelje-vid-xx.1400329455.jpg.o.240px.jpg
Vid, dijak 2. letnika srednje šole za oblikovanje in fotografijo: Uf, praksa je resna stvar. Kot bi hodil v službo. A je tudi koristna. Spoznal sem, da me bolj kot grafično zanima industrijsko oblikovanje uporabnih predmetov.

Številnim dijakom se zdi skorajda misija nemogoče, da bi prek prakse dobili zaposlitev. A tudi to je mogoče. »Od praktikanta samega je odvisno, koliko se je pripravljen potruditi in naučiti. Lahko se zgodi, da je zelo dojemljiv in mu pozneje ponudimo počitniško delo,« pravi Maja Volk, tehnična urednica na Časniku Finance. Ob tem se pohvali, da je kar nekaj takšnih praktikantov na časniku tudi ostalo. Pri tem omeni kolegico Sandro Dolenc, ki je zdaj njena namestnica oziroma likovna urednica na Časniku Finance. Sandra je stik s podjetjem navezala kot praktikantka, ko je opravljala trimesečno prakso, in od takrat podjetja ni zapustila.

To je tudi potrditev, da z opravljanjem prakse lahko dobimo veliko delovnih izkušenj, kar lahko zelo vpliva na poznejšo zaposlitev. Sindy pravi, da nekaterim uspe prek prakse priti do počitniškega dela, seveda pa se tudi poznejše zaposlitve ne bi branila, doda. Z njo se strinja tudi Vid. »Znati se moraš dobro dogovoriti in pokazati, da si neko delo sposoben opravljati,« dodaja. Malo drugače je z Jakom, ki ima po končanem šolanju že zagotovljeno službo, in sicer v očetovem podjetju, ki se ukvarja z elektromontažami in sončnimi celicami. Prav zaradi tega se je Jaka sploh odločil za šolanje na tem področju. »Druga podjetja me sploh ne zanimajo,« dodaja.

Laura Smrekar dijakom svetuje, naj delovno prakso vzamejo skrajno resno, odgovorno in profesionalno. »Poskušajo naj se čim več naučiti, veliko naj sprašujejo, opravijo čim več nalog, projektov, vse naj skrbno zabeležijo in shranijo ter tako počasi začnejo graditi svoj CV,« dodaja.

»Breme« delodajalcu

Mladi dijaki, ki morajo v sklopu šole opraviti delovno prakso, tako spoznavajo tudi realnost trga delovne sile. Recimo na Časniku Finance vsako leto na prakso vzamejo enega dijaka ali študenta. Zakaj jih ne več? »Praksa je za delodajalce bolj 'breme', saj mu praktikant, še zlasti gimnazijec, vzame več časa, kot pa je od njega koristi,« opozarja Maja Volk. A tudi iz lastnih izkušenj se zaveda, da je praksa pomembna in potrebna. »Tudi sama sem bila praktikantka in vem, kako pomembno je, da spoznaš čim več delovnih okolij v času, ko se odločaš za poklicno pot. S tem pridobiš samozavest, komunikativnost, lahko pa tudi ugotoviš, da te poklic ne veseli, in s tem preprečiš morda usodno napako v življenju,« pravi. Zato vsako prošnjo, ki jo prejme, resno prouči. Čeprav ob tem potarna, da prošenj ne dobi veliko. »Praktikanti se velikokrat že vnaprej bojijo zavrnitve, zato tudi ne poskušajo, a tudi zavrnitev je del življenja,« dodaja.

Anja Kraševec Dervarič je dijakinja srednje šole za oblikovanje in fotografijo
0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.