(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Kaj moram spremeniti, da bom imel več denarja?

avtor 22.01.2014  07:00  Dopolnjeno: 22.08.2014 10:12
Odgovor na vprašanje je precej preprost - spremenite odnos do denarja. A kako? Poiskali smo nekaj nasvetov.

puncer-tina.1390259426.jpg.o.240px.jpg
Marsikaj je le v naših glavah in marsikaj nas ovira, da zaradi napačnega prepričanja ne dosežemo tistega, kar bi lahko, razmišlja Tina Puncer, ena izmed avtoric priročnika za učitelje osebnih financ v šolah.

Kako do več denarja, je vprašanje, s katerim si danes gotovo beli glavo čedalje več Slovencev. Le malo pa se jih zaveda ali pa si noče priznati, da morajo nekaj spremeniti. Vprašanje bi se torej moralo glasiti: Kaj moram spremeniti, da bom imel več denarja? To pa je tudi naslov prvega poglavja priročnika za učitelje, ki bodo poučevali mlade na krožku finančnega opismenjevanja v osnovnih in srednjih šolah. Koliko več denarja bi vas torej osrečilo - 50, 500, tisoč, 10 tisoč evrov? Preden si postavite številčne cilje, se bo treba najprej poglobiti v odnos do denarja. To strokovnjaki imenujejo denarni zapis. Ta se ustvari skozi leta, ko odraščamo, z izkušnjami, opazovanjem okolice... Gre za odnos do denarja, ki smo ga ponotranjili v otroštvu, sam denar pa poudari tisto, kar je že v nas samih, piše Tina Puncer, avtorica prvega poglavja priročnika. Čeprav se sliši, kot da bil denarni zapis zacementiran v naših možganih, pa to ne drži. Z malo truda ga je mogoče tudi spremeniti. A kako?

Zaradi grdih tapet bolijo le oči

Kolikokrat se zaradi denarja spremo ali ga krivimo, da si ne moremo privoščiti tega ali onega, ne moremo plačati položnic, smo zavistni, ko si sosed omisli nov avto ... »Marsikaj je le v naših glavah in marsikaj nas ovira, da zaradi napačnega prepričanja ne dosežemo tistega, kar bi lahko,« opozarja Puncerjeva. Denar je samo list papirja, ki omogoča lažjo menjavo dobrin, storitev, zato nas sam po sebi ne more pokvariti. Je kot tapeta na zidu, navaja primer. Ali nas lahko, torej, tapeta na zidu pokvari? Najhuje, kar se nam lahko zgodi, je, da nas ob pogledu na zares grde tapete zabolijo oči. In kaj lahko naredimo? Obstoja denarja ne moremo izbrisati, bolj preprosto je spremeniti dojemanje denarja. »Odnos do denarja je pravzaprav odnos do samega sebe. Denar smo zaslužili s svojim delom, vloženo energijo. Denar je naša energija,« pojasnjuje Tina Puncer. Tudi ko tarnate nad kupi položnic, se morate zavedati, da ne plačujete kar nekaj, ampak svoj standard, ki ste si ga izbrali, še doda.

Finančna kriza, ki se vleče že od leta 2009, je poglobila tudi nekatera prepričanja, da denar ljudi pokvari, da je umazan, da so bogati večinoma nepošteni, da se s trdim delom ne da obogateti ... »Ne vem, ali se o denarju govori kot o nečem slabem, gotovo pa se govori, da je kapitalistični sistem zgrešen, in marsikdo ima potem izgovor, češ ne odobravam tega sistema, zato ne bom sodeloval v njem. Potem pač čaka,« razmišlja mentor podjetništva Matija Goljar.

goljar-matija5-br.1390259429.jpg.o.600px.jpg
Študentskih del je mnogo, tako da je treba samo zavihati rokave in pokazati malo vztrajnosti, pravi mentor podjetništva Matija Goljar. Foto: Barbara Reya

login-iza.1390259427.jpg.o.240px.jpg
Če te delo, ki ga opravljaš, veseli in radosti, si lahko uspešen, če pa si uspešen, imaš toliko denarja, kot ga potrebuješ. Če te delo ne veseli, trpiš, zboliš in največkrat izgubiš še tisto, kar imaš, opozarja ena izmed najbogatejših Slovenk Iza Login.

Bodite zgled svojim otrokom

Glede na to, da svoja znanja, razmišljanja prenašamo na otroke, je torej pomembno, kako na denar gledamo sami. Kako finančno vzgajate svoje otroke? Poglejmo na konkretnem primeru Ize Login, ki skupaj z možem in s 147 milijoni evrov zaseda četrto mesto na lestvici najbogatejših Slovencev. »Oče je bil v naši družini tisti, ki je naju s sestro načrtno vzgajal o financah, poleg tega pa sem tudi kot otrok kot goba črpala iz okolja. Očetova vzgoja je seveda vsebovala močna slovenska prepričanja, da je treba za denar garati in da s poštenim delom ne moreš obogateti. Prav s tem sem imela potem precej dela, preden sem to prepričanje lahko opustila,« se spominja Loginova. Pri starših je vedno občudovala spretnost upravljanja denarja in želela jim je biti podobna, nikoli pa ni bila razsipna, skopuška in stiskaška, še dodaja.

Kakšna pa je bila finančna vzgoja Matije Goljarja? »Ne spomnim se, da bi me starši sistematično vzgajali v zvezi z upravljanjem denarja. O denarju za mizo nismo govorili, kar je bil privilegij. Sicer nam ga nikoli ni manjkalo, vseeno pa nismo bili posebno premožna družina. Odraščal sem v družinskem podjetju in tako že od malih nog videl, da ni dovolj, da nekaj narediš - to moraš tudi prodati in na koncu še dobiti plačilo. Mislim, da sem že zgodaj razumel, da je za uspeh treba delati.«

Prodaj jabolka, ne čakaj, da zgnijejo

Marsikdo le sanjari o tem, da bi rad imel več denarja, ne osredotoči pa se na bistvo - na pot do uresničitve cilja. Zato tudi naši otroci, ki bi radi nov telefon, igrico, kolo ... navadno uberejo bližnjico - to je denarnica staršev. »Slovenska mladina je sicer zelo sposobna, a tudi izjemno pasivna. Kot da bi kar vsi verjeli, da imajo pravico do službe, da jih bo nekdo našel, jim ponudil priložnost. A razmere so danes drugačne, najbolj uspešen bo tisti, ki se bo znal znajti in si sam ustvariti zaslužek, zaposlitev,« razmišlja Goljar. Starši pa morajo svojim otrokom ves čas stati ob strani tudi s predlogi in namigi, kako zaslužiti kakšen evro. Poglejmo konkretno.

»Na vrtu očetovega strica je rasla jablana, ki je davnega poletja, ko mi je bilo 13 let, bogato obrodila. Ker je bila sorta zgodnja, ni bila primerna za ozimnico in je bilo treba jabolka porabiti v dveh tednih. Ker je bilo to preveč za našo družino, mi je oče predlagal, naj jih odpeljem na kranjsko tržnico in jih prodam, denar pa porabim za nakup zvezkov. Priložnosti sem se razveselila, a z velikanskim cmokom v grlu. Na tržnici pet branjevcev prodaja enak pridelek, proda pa najglasnejši. Meni je v treh urah uspelo prodati vsa jabolka in sem prva od 'konkurence' zapustila tržnico. Bila sem ponosna nase,« se spominja Loginova. V srednji šoli je imela tudi kadrovsko štipendijo, s katero si je krila stroške prevoza v šolo, malico, kakšen slasten priboljšek po šoli in osnovna oblačila. Med počitnicami je vsako leto delala v živilski trgovini in tako privarčevala tudi za računalnik in prvo »montmetko«, najboljšo puhovko takrat, za katero je odštela štiri mesečne štipendije, se spominja.

Zmigajte se

Včasih se zdi, da smo v željah po materialnih dobrinah nenasitni in nikoli prav zares zadovoljni. »Večina ne dobi, kar hoče, glavni razlog pa je, da ljudje ne vedo, kaj hočejo,« pravi svetovno znani finančni guru T. Harv Eker. Ko nam je jasno, kaj želimo, nas bosta naša energija in lastni fokus peljala do uresničitve cilja, dodaja Puncerjeva. Gre torej za že večkrat slišano izjavo: Če je želja dovolj močna, bomo že našli pot do uresničitve.

Lahko je govoriti, a kaj, če je ovira prav denar? »Kdor hoče, bo našel pot, kdor noče, pa izgovor. Denar je najpogosteje uporabljen izgovor,« opaža Goljar. Tudi mladi velikokrat potarnajo, da si ne morejo privoščiti tega ali onega, da nimajo denarja. »Še vedno živimo v času, ko mladim res ni težko zaslužiti. Študentskih del je veliko, tako da je treba samo zavihati rokave in pokazati malo vztrajnosti. Nikoli prej še ni bilo nobeni generaciji tako lahko, kot je trenutni mladini. Ogromno prostega časa, vsak gre lahko študirat, študentski domovi so poceni, prav tako študentski boni ...« našteva Goljar. Zato vsem, ki tarnajo, svetuje: »Zmigajte se in rezultat bo pozitiven.«

Premožni dobro vodijo svoje finance

»Kadarkoli najdem denar na cesti, tudi če en sam cent, ga poberem, se nasmehnem in si rečem: Tale bo za srečo. Res sem lahko srečna, da denar pobiram kar s ceste,« pravi Loginova, soustanoviteljica mednarodnega podjetja Outfit 7. Še bolj konkretna je bila, ko jo je neka ženska prosila za tisoč evrov, češ da njej takšen znesek ne pomeni veliko, gospe pa bi precej prav prišel. Loginova ji je odgovorila: »Vsak evro mi še danes pomeni prav toliko, kot mi je pred 20 leti, ko sem se z družino selila v naš skupni dom, pomenil vsak tolar, in ko so bile naše omare kartonske škatle, postelje pa vzmetnice, zložene druga zraven druge. Denar je samo zamenjava za vloženo energijo in vložena energija se močno krepi z navdušenjem za neko delo in vdanostjo temu delu,« je prepričana. »Če te delo, ki ga opravljaš, veseli in radosti, si lahko uspešen, če si uspešen, pa imaš toliko denarja, kot ga potrebuješ. Če te delo ne veseli, trpiš, zboliš in največkrat izgubiš še tisto, kar imaš,« dodaja. O tem, kakšne lastnosti imajo premožni, so napisane številne študije, raziskave. Vsem je skupna ena stvar - premožnejši imajo boljše navade ravnanja z denarjem.

Bližnjic do ciljev ni - če želite 50 evrov, vam jih ne bo nekdo kar tako dal, ampak boste morali za to nekaj narediti. Tudi če bi se vam nasmehnila sreča, tako kot se je loterijskemu dobitniku 21 milijonov evrov iz Grosuplja, to še ne pomeni, da boste denar kar nenadoma znali upravljati. Veliko takšnih srečnežev navadno ves denar zafučka. Večja količina denarja samo poudari miselni denarni tok, ki je že prisoten v naši glavi, pravi Puncerjeva in dodaja: »Če smo prej zapravili vse, bomo tudi potem.« Nekateri ga porabijo v petih letih, sicer pa menda kar vsako leto odstotek loterijskih bogatašev bankrotira, kar je dvakrat več od povprečja populacije, navaja različne raziskave revija Forbes.

Če postanete nesrečni, ko pomislite na denar, je čas, da poiščete pot, kako to spremeniti. Osredotočite se na priložnosti in pozitivne stvari, ki se vam dogajajo, in teh bo potem več, svetuje Tina Puncer. Tudi vaši otroci, ki vas posnemajo, prevzemajo vaše navade, razmišljanja, vam bodo za to hvaležni.

Vaje za starše in otroke iz priročnika za učitelje (avtor Tina Puncer):

1. Otroka vprašajte po trditvah, ki jih je slišal o denarju, bogatih, revnih ... Otrok bo povedal prepričanja in trditve, ki jih je slišal doma, črpal iz okolice in spoznal na lastni koži.

2. Otrok naj na list papirja zapiše, kaj si želi - kolo, igrico, računalnik ... Vprašajte ga, kako si bo to privoščil. Pomagate mu lahko z namigi, recimo kidanje snega, košnja trave, sprehajanje psov, inštruiranje ..., tudi z zgodbo, kako ste sami zaslužili prvi denar.

3. Pišite si dnevnik uspehov, tudi če niso povezani z denarjem (recimo: vstal sem ob 7. uri namesto 7.15, skuhal sem dobro večerjo ...). Pomembno je, da se veselimo uspehov, in če bo naša pozornost usmerjena v uspehe, bo teh v našem vsakdanu več.

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Preberite tudi:

12.02.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.