(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Mladi s telefoni za 500 in v majicah za tri evre

avtor 22.01.2014  07:00  Dopolnjeno: 22.08.2014 10:13
Mladi s svojim imidžem sporočajo, kdo so; zato ne preseneča, da večino denarja zapravijo prav zanj; največ, kar 40 odstotkov, gre za oblačila, kažejo tuje raziskave; kako pa je s tem pri nas, razkrivajo dijaki Jakob, Ana, Kristina in Katarina.

smrekar-eva-xx.1390260126.jpg.o.240px.jpg
Eva Smrekar, 19-letna dijakinja Gimnazije Poljane

Posameznikov videz je zelo pomemben. Še zlasti se tega zavedajo mladi, ki prek imidža razkrivajo, kdo so, kakšno glasbo poslušajo, kaj jim je pomembno, všeč ...

Čeprav naši sogovorniki, dijaki Jakob, Ana, Katarina in Kristina, pravijo, da jim imidž sicer ni najpomembnejša stvar, pa mu vseeno pripisujejo precej pomena. »Ne bi rekel, da je povsem zanemarljivo, kako se posameznik oblači, spet pa to ni odločilno. Vsako tele 'ma svoje vesel'e,« komentira 17-letni gimnazijec Jakob Žerdin. Slog je pomemben do te mere, da se počutiš samozavestno in dobro, se strinja 18-letna gimnazijka Ana Samobor. »Mladi se veliko ukvarjajo s svojim videzom. So precej apolitični, kar ne preseneča, saj jih družbena gibanja zanimajo manj kot mlade nekoč. Kapitalizem pač ni socializem. Mlade zanimajo denar, status in zato tudi videz. Zlasti fantje so v zadnjih letih opazni s frizurami in večjim posluhom za modne smernice,« opaža Aleš Čakš, odgovorni urednik revije TRENDI in stilist.

kosovac-katarina-xx.1390260122.jpg.o.240px.jpg
Katarina Kosovac

Imidž stane

Sogovorniki pravijo, da mesečno porabijo med 100 in 200 evri, nekaj tega denarja namenijo tudi posodobitvi svoje garderobe. Osemnajstletna Ljubljančanka Kristina Eržen in 19-letna Kraševka Katarina Kosovac zapravita od 30 do 50 evrov na mesec za nova oblačila ali dodatke, Ana, ki kupuje predvsem sezonsko, ocenjuje, da jo na mesec to stane približno 20 evrov. »Obleke kupujem takrat, ko jih nujno potrebujem, to je enkrat na leto, in takrat si za 200 evrov kupim komplet enakih črnih majic, srajc, hlač in puloverjev,« razlaga Jakob. Veliko denarja pa gre tudi za vsakodnevne razvade. Jakob pravi, da dnevno za kavice in cigarete zapravi pet evrov, torej to pomeni 150 evrov na mesec. Glede na to, da ima 20 evrov tedenske žepnine (80 evrov na mesec), se izračun nekako ne izide. »Navadno mi uspe še kaj 'nafehtati',« pojasni.

samobor-ana-xx.1390260124.jpg.o.240px.jpg
Ana Samobor

Raziskav, koliko denarja slovenski mladostniki zapravijo in za kaj, nismo našli. Anketa med osem tisoč ameriškimi najstniki pa je pokazala, da kar 40 odstotkov vsega denarja porabijo za nakup oblačil, preostalo pa za različne dodatke, druženje, so ugotovili v raziskovalni hiši Piper Jaffrey. Verjetno se slovenski najstniki ne razlikujejo prav veliko od ameriških, gotovo pa pri večini nakup oblačil večinoma financirajo oziroma sofinancirajo starši. »Starši mi kupujejo oblačila, a to je vse v sklopu žepnin, daril za novo leto in rojstnodnevnih daril,« pojasni Jakob. Ana pravi, da si občasno oblačila kupuje sama iz privarčevane žepnine. Sicer pa si oblačila največkrat zaželi za praznike, kot sta božič in rojstni dan. Katarina si oblačila večinoma kupuje sama z denarjem, ki ga zasluži, včasih pa kakšen evro dodajo tudi starši.

Zanimiva ugotovitev ameriške raziskave je tudi ta, da 55 odstotkov ameriške mladine nakupuje v nizkocenovnih trgovinah in outletih. Kaj pa pri nas? Jakob pravi, da se požvižga na blagovne znamke in da se ne počuti slabo, če ima pod srajco oblečeno majico iz trgovine Kika za tri evre, pomembo je le, da je črne barve. Katarina oblačila najpogosteje kupuje v trgovinah iz druge roke, Kristina pa poleg tega zavije še v Zaro, Topshop, Pull & Bear. Ana nima najljubše trgovine in ji blagovne znamke ne pomenijo veliko. »Kupujem tam, kjer kaj najdem,« pravi.

erzen-kristina-xx.1390260122.jpg.o.240px.jpg
Kristina Eržen

Ne le obleka, pomembni so tudi modni dodatki, kot so nakit, očala, torbe, slušalke, mobilni telefoni, in temu mladina posveča ogromno pozornosti in denarja. Tudi naši sogovorniki. Tako imajo mobilne telefone, vredne od 200 do 500 evrov, pa recimo očala in torbice za 80 evrov.

Posnemovalci brez lastnega sloga

Za vsako obdobje je značilen neki slog oblačenja. V sedemdesetih rože v laseh in hlače na zvonec, v dvajsetih dekleta s kratkimi frizurami, udarnimi ličili in ustniki, v devetdesetih široke majice z usnjenimi jaknami in kavbojkami ... In danes? »Naši najstnikih in mladostnikih se v oblačenju preveč posnemajo, ne želijo izstopati, biti drugačni, posebni. Preveč so si podobni, nimajo lastnega sloga, samo posnemajo,« je kritičen Čakš. Pri tem navede primere: fantje imajo frizure po zgledu Justina Bieberja, vse punce bi imele 'uggice' od UGG Australia, ki seveda niso poceni, saj stanejo od 150 do 300 evrov, mladostniki so mahnjeni na iphone, katerih cene se gibljejo med 300 in 600 evri, bulerje znamke Dr. Martens, ki stanejo od 50 do 150 evrov, 'piščančke' znamke Caterpillar, ki stanejo krepko čez 100 evrov.

zerdin-jakob-xx.1390260120.jpg.o.240px.jpg
Jakob Žerdin

»A ker vsi starši nimajo toliko denarja za vse te modne muhe, mladostniki kupujejo škornje, ki le spominjajo na uggice, bulerje in piščančke priznanih blagovnih znamk in stanejo nekaj čez 10 evrov,« pravi Čakš. Pa v tem ni nič slabega. »Mladi so trendovski zato, ker znajo kupovati ceneje po spletu, ker se učijo varčevati in najdejo cenejše ponaredke originalov,« dodaja.

Mladi odločajo o velikih družinskih nakupih

Kljub krizi so mladi za imidž priprav­ljeni plačati veliko denarja, opaža Aljoša Bagola, kreativni direktor na Pristopu. So tehnološko izjemno izobraženi in so v družinah tudi odločevalci, ko gre za nakup tehnoloških izdelkov, celo avtomobilov. »Tako njihova dejanska kupna moč presega zmogljivosti njihovih žepov, njihov imidž pa izraža njihovo svobodno izbiro. Čeprav je v večini primerov korporativno zapovedan,« razmišlja Bagola. In kako mlade sploh prepričati, da nekaj kupijo? »Mladi morajo imeti občutek ekskluzivne, verodostojne obravnave ter občutek, da jim nihče 'ne teži'. Največja napaka, ki jo delajo trgovci in tudi blagovne znamke, je, da si njihovi skrbniki blagovnih znamk v poznih štiridesetih mislijo, da 'štekajo' mlade. Zato delajo neumne oglase z 'odrepanimi' prodajnimi besedili, ki se jim mladi v najboljšem primeru smejijo, v najslabšem pa nikoli ne stopijo v njihovo trgovino,« še dodaja.

Kako postaviti smernice

Dejstvo je, da je postavljanje modnih smernic zelo dobičkonosen posel, še zlasti če ti uspe prepričati mlade. A trendi ne nastanejo čez noč in gotovo ne po naključju, opozarja Bagola. Pri tem navede primer: pred leti so se največji modni oblikovalci oligopolno dogovorili, da svoje manekene in manekenke na modne brvi pošljejo z očali znamke Ray Ban Wayfarer, in tako so v hipu ustvarili globalni trend. Danes smernice narekuje predvsem tehnologija Silicijeve doline, ki spreminja vedenje mladih, in ne le njihovega videza. »Oligopol iz Silicijeve doline, ki postavlja modne smernice, je s kompleksnim ekosistemom interneta, pametnih telefonov in družbenih omrežij ustvaril dolgoročno platformo, kamor lahko globalne trende umešča tako preprosto, kot mi nalagamo aplikacije na svoje telefone,« pojasnjuje Bagola.

Koliko za imidž zapravijo Jakob, Kristina, Ana in Katarina?

1. Koliko denarja na mesec povprečno porabiš in za kaj?

Jakob Žerdin, 17: Večina dohodkov oziroma žepnine gre za cigarete in kavice, kar pomeni približno pet evrov na dan. Obleke kupujem takrat, ko jih nujno potrebujem, to je enkrat na leto, in takrat si za največ 200 evrov kupim komplet enakih črnih majic, srajc, hlač in puloverjev.

Kristina: Različno, odvisno od meseca. Samo za obleke porabim med 30 in 50 evri na mesec, potem so tu še kave, hrana ... Če mi je nekaj zelo všeč, bom varčevala in si to tudi potem kupila.

Ana: Na mesec zapravim približno 100 evrov, brez upoštevanja računa za telefon. Za obleke težko rečem, ker jih ne kupujem mesečno. Če pa bi ´sezonske nakupe´ enakovredno razporedila čez leto, bi to verjetno naneslo približno 20 evrov na mesec.

Katarina: Mesečno za nakup oblačil in modnih dodatkov porabim približno 50 evrov.

2. Kupuješ oblačila tudi po spletu?

Jakob: Enkrat sem naročil jakno, a mi je bilo žal in te napake ne bom ponovil. Nanjo sem čakal skoraj dva meseca. Ko je končno prispela, se mi je zdela prekratka in ni bila takšna kot na fotografiji.

Kristina Eržen, 18: Seveda, prek Asos, Sheinside, Topshop, Forever21... Nekatera oblačila so tam bolj ugodna, nekatera drugačna od teh, ki vsak dan visijo v izložbi Zare. Všeč mi je, da nismo vsi enako oblečeni.

Ana Samobor, 18: Nazadnje sem naročila torbico za 80 evrov in sem bila res prijetno presenečena, da je bilo vse tako, kot je pisalo na spletni strani. Kupila sem si jo s privarčevanim denarjem. Pri naročanju oblačil prek spleta sem precej previdna, stvar namreč rada trikrat pomerim in pregledam.

Katarina: Ne, nikoli si ne kupujem oblek prek spleta, saj nimam ustrezne kreditne kartice za tovrstno nakupovanje.

3. Del imidža so tudi telefoni, tablice, nakit, sončna očala, frizure ...

Jakob: Imam iphone, a ga ne jemljem kot dodatek. Večinoma ga uporabljam za poslušanje glasbe. Dobil sem ga za rojstni dan in kot spodbudo ob vstopu v novo šolsko leto. Moj zaščitni znak je tudi frizura. Ne stane me nič. Strižem se sam, barva me moja boljša polovica. Tudi brez sončnih očal si ne predstavljam svojega značilnega imidža. Te sem dobil za rojstni dan.

Kristina: Verjetno je najdražji del imidža telefon iphone. Nekaj sem privarčevala, nekaj je prispevala mami ob uspešnem koncu šolskega leta.

Ana: Pri dodatkih ´tehnološke dobe´ res nisem zahtevna, ker mi to ne pomeni veliko. Imam štiri leta star telefon. Ne čutim potrebe, da bi ga zamenjala, pomembno je, da lahko kličem in pišem. Moj najdražji dodatek so verjetno sončna očala za 80 evrov. Dobila sem jih od staršev za rojstni dan. Imam kar nekaj dragocenih kosov garderobe, a so to tisti, za katere menim, da morajo biti kakovostnejši, recimo plašč, ki ga lahko nosim tudi 10 zim, čevlji, da si ne uničim hrbtenice, in tudi sončna očala.

Katarina Kosovac, 19: Imam pametni telefon, ki je stal 200 evrov. Pol so financirali starši.

kakostezasluzilisvojprvidenar.1390261020.jpg.o.600px.jpg

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.