(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

»Nimamo za burek - dobesedno!«

avtor 16.12.2013  07:00  Dopolnjeno: 22.08.2014 10:13
Priložnostni zaslužki sem in tja, malo priložnosti, da bi se dokazali, in starši, ki morajo finančno pomagati svojim odraslim otrokom - to je skupni imenovalec mladih izobražencev, ki so se znašli na začetku svoje zaposlitvene poti; kako se znajdejo Monika, Zarja, Nina, Urša in Maruša?

Članek je bil objavljen v oktobrski številki revije Moje finance.

Kako naj starši danes spodbujajo svoje otroke k učenju, saj tisti izrek Uči se, da boš dobil dobro službo in ti bo dobro v življenju očitno ne drži več. Vsaj ne pri nas. Če se bo tako nadaljevalo, bo Slovenijo kmalu zapustila večina mladih diplomantov. Vseh pet, s katerimi smo se pogovarjali, razmišljajo tudi o odhodu v tujino, za svojim kosom kruha. Mladi niso razvajeni in leni, kot jim starejši pogosto očitajo, radi bi delali in večinoma se nekako znajdejo, da vsaj nekaj zaslužijo. Je pa to daleč od čvrstih temeljev, s katerih bi se lahko podali na samostojno življenjsko pot.

student-prihodnost1-ss.1381852947.jpg.o.600px.jpg

Travme treh študentk FDV

Monika Kern je diplomirana novinarka, ki študij nadaljuje na magistrskem programu strateškega tržnega komuniciranja. »Upam, da mi bo magisterij prinesel malo več možnosti za zaposlitev in kariero, vsaj sliši se trženje nekoliko bolj perspektivno od novinarstva. Novinar je danes, žalostno, lahko vsak, tudi spljuva nas vsak, ki ima pet minut časa,« z nekoliko grenkobe pove Kernova, ki je zaposlitev iskala po vseh mogočih poteh, tudi prek poznanstev. Pravi, da je vse prijave za redno zaposlitev - iskala je na področju medijev, odnosov z javnostmi in v založništvu - dobila zavrnjene, niti na en pogovor ji ni uspelo priti, skoraj povsod tudi zahtevajo, da imaš odprt espe.

»Seveda opravljam študentsko delo, kot so promocije, varstvo, oglaševanje, administracija in podobno. K sreči živim še pri starših, kakšen evro mi primaknejo tudi stari starši, manjše izdatke (za kave, knjige, kakšen izlet in podobno) pa večinoma pokrivam s svojim delom. Nekaj imam tudi prihrankov, za slabega tisočaka, me pa skrbi, kaj bo, ko bodo te zaloge pošle,« pojasnjuje Kernova. Starši ji pomagajo, a jih ne mara več prosjačiti, niti za desetaka.

Občasno dobi tudi kakšno novinarsko delo, vendar samo s tem ne bi mogla pokriti vseh stroškov. »Gre za minimalna dela, sem pa tja, na reviji, radiu. Kot novinar se moraš veliko sam izpostavljati, predlagati teme. Če grem na kakšen koncert, vedno pokličem medij, s katerim sodelujem, in ponudim kakšno fotko ali reportažo. Sami me pokličejo le, če so zares v stiski,« pravi Monika Kern. Kje se vidi čez pet let? Upa, da bo imela v prihodnosti več uspeha kot tržnica, saj vsako podjetje potrebuje tržnika, a oprijela se bo kateregakoli dela, da le bo.

Za začetek bom vzela katerokoli delo, tudi nepovezano s pravom, v prostem času pa bom delala prostovoljno pri kakšni nevladni organizaciji, pomagala neprofitnim ustanovam ter se izobraževala, razkriva načrte pravnica Urša.

»Samo naj še kdo reče, da na mladih svet stoji. Na čem, lepo prosim, pa stojimo mi? Nimamo za burek, dobesedno! Študiramo 'kar nekaj', da bi vlekli status, ker ne vemo, kaj bi izbrali, da bi bilo za nas najboljše. Potem pa ljudje delajo različne tečaje za maserje, zavarovalne agente, turistične vodnike, iščejo dodatne možnosti. Danes je pač tako, da ljudje z izobrazbo marsikaj pogoltnemo,« jezno dodaja sogovornica.

O družini ne razmišlja, ne le zaradi prevelike odgovornosti, ki jo ta prinese, družina je pravzaprav tudi velik strošek. Zdi se ji, da bo imeti družino za njeno generacijo privilegij. Ustvariti ali zgraditi ne morejo ničesar. »Ko bodo enkrat vsi stroški na mojih ramenih, bom komaj spraskala za najemnino oziroma položnice. Srečo imam, da živim doma, priložnosti, da bi našla svoj lastni mir v malem gnezdu, preprosto ni,« skomigne Monika Kern.

facebook-gumb2.1385116552.jpg.n.470px.jpg
Spremljajte nas tudi na FB Mladi in denar.

»Najbolj od vsega se bojim, da bom čez pet let visoko izobražen, prekvalificiran in tako rekoč nezaposljiv kader, ki se ga pri nas samo še otepajo,« je potožila Zarja Protner, ki po diplomi nadaljuje magistrski študij komunikologije. Dodaten 'cvenk' si Zoisova štipendistka služi s promocijami, lektoriranjem, pisanjem transkriptov in podobnim, saj se trudi, da se pri delu ne bi preveč oddaljevala od svoje študijske usmeritve in interesov. Vidi, da so zaposlitvene razmere za mlade novinarje zelo slabe, najpogosteje pristanejo v prekernih oblikah zaposlitve ali v delovnem razmerju, ki jim ne omogoča varnosti.

Zarjo vleče v akademske vode, zanima jo raziskovanje na področju medijev in družbe. Njene želje vključujejo doktorat, v mislih ima tudi poučevanje. »Na prvi pogled morda preveč ambiciozno, a po drugi strani menim, da mi ambicioznosti pravzaprav manjka, saj sem nad temi željami zaradi katastrofalnih razmer v visokem šolstvu in zlasti na družboslovnih fakultetah že skoraj obupala. Bojim se, da ne bi mogla izkoristiti svojih sposobnosti in da bi pristala na področju, ki me ne veseli. Pogosto v šali pravim, da bomo nazadnje tako ali tako vsi PR-ovci za korporacije, ki jih nihče ne mara. Neprijetna misel, a pogosto se mi zdi, da bomo lahko srečni, če bomo sploh dobili zaposlitev,« svoje razmišljanje sklene Protnerjeva.

student-prihodnost2-ss.1381852948.jpg.o.600px.jpg
Razmišljala sem, da bi šla v tujino delat kot natakarica, varuška, čistilka ali obiralka sadja, pravi diplomantka Monika.

Kot bi lebdela nekje med zemljo in zrakom, se verjetno počuti naša tretja sogovornica s FDV. Ostala je brez statusa študenta in prijavljena je na zavodu za zaposlovanje. »Prihajam iz Celja, kjer je medijski prostor zelo omejen, zato prihodnost ni rožnata. Prijave na prosta delovna mesta in povpraševanje po različnih medijih niso dali nikakršnih rezultatov, zato bom iskanje razširila na celotno Slovenijo,« pravi diplomirana novinarka Nina Slak, ki jo čaka še dokončanje podiplomskega študija sociologije. Delovne izkušnje ima zlasti s področja administracije, a zdaj tudi za ta mesta povsod iščejo ljudi, ki imajo vsaj ekonomsko smer izobrazbe. Zato meni, da bo prej ali slej morala začeti razmišljati o odhodu v tujino. »Lagala bi, če bi rekla, da se v prihodnosti vidim v novinarstvu, preveč neugodne razmere vladajo na tem področju. Moji cilji so kratkoročni, omejeni na leto dni, upam pa, da bom dobila službo, ki mi bo omogočala dostojno preživetje,« razmišlja Slakova, katere edina trenutna finančna podpora so starši.

Odlična diplomantka prava dela priložnostno

In kako se bo s svojo svežo diplomo s pravne fakultete poskušala znajti Urša (njeno pravo ime je znano uredništvu)? Kot zlata maturantka, Zoisova štipendistka in uspešna študentka si je obetala, da bo imela vsaj nekaj vrat odprtih, a resničnost je drugačna. »Pravnikov je preprosto preveč, ne le zaradi krize, kažejo izsledki študije, za katere sem izvedela prek Pravno-informacijskega centra. Na zavodu so tudi takšni s pravniškim državnim izpitom. Poleg tega, da je država zaprla možnosti za zaposlovanje mladih pripravnikov, to izkoriščajo tudi odvetniki, ki pripravnike vzamejo le še volontersko,« opisuje razmere za mlade pravnike Urša.

Kako bo 'napadla' trg dela? Poleg spremljanja zaposlitvenih portalov je o svojem iskanju službe obvestila tudi prijatelje in znance, na svojo pobudo pošilja prošnje, predvsem pa bo šla tudi osebno do posameznih odvetnikov. »Za začetek bom vzela kakršnokoli delo, tudi nepovezano s pravom, v prostem času pa bom prostovoljno delala pri kakšni nevladni organizaciji, s svojim znanjem pomagala neprofitnim ustanovam ter se še izobraževala, da pridobim še kakšno specialno znanje,« svoje načrte razkriva sogovornica. Trenutno nekaj malega zasluži predvsem prek ljudi, za katere je delala že v študentskih časih, saj razen po zvezah, če si brez statusa, težko dobiš tudi le priložnostno delo.

Dodaten cvenk si Zoisova štipendistka Zarja služi s promocijami, lektoriranjem, pisanjem transkriptov in podobnim.

Razmišljam o odhodu v tujino!

Monika Kern že ima nekaj izkušenj iz tujine, bila je na študijski izmenjavi in sodelovala z evropskim forumom študentov novinarstva. Šla bi nazaj, rada bi dobila delo ali vsaj prakso. Razmišljala je že, da bi šla v tujino delat karkoli, tudi kot natakarica, varuška, čistilka ali obiralka sadja, še najraje v Avstrijo ali Veliko Britanijo. »Kot novinar moraš najprej dobro obvladati svoj jezik, kaj šele tujega, zato na tem področju težko kaj dobiš. Vendar se prijavljam na različne razpise - s področja PR, dela v zvezi z družbenimi mediji, administracijo in podobno. Sodelujem tudi z neko ameriško spletno revijo, samo projektno, za kar sicer ne dobim nič plačano, vendar pa je delo hitro opravljeno in pomembneje mi je, da lahko v življenjepisu kaj dodatnega pokažem, kot pa da bi imela pet evrov več v denarnici,« razlaga Kernova.

Urša pravi, da informacije o možnostih zaposlitve iz tujine zvenijo bolj optimistično kot pri nas. »V Nemčiji, kjer sem bila na študijski izmenjavi, naj bi bili veseli mladih izobraženih 'beguncev', poleg tega so plače, ob primerljivih življenjskih stroških, precej višje. Tudi prijatelji iz Belgije mi pravijo, da bom, če se ne omejim le na pravo, pri njih gotovo našla kakšno službo. Za tiste, ki so malo bolj naklonjeni eksotiki, pride morda v poštev tudi katera izmed bližnjevzhodnih držav, kjer naj bi se za Evropejce z diplomo našlo marsikaj,« stresa informacije iz rokava Urša. Vendar pa sama želi najprej poskusiti, kako bo, če bo za zaposlitev dala v Sloveniji vse od sebe. Ker se preživlja sama, se bo morala hitro obrniti; če ne bo uspeha, bo začela razmišljati o tujini in tudi o povsem drugih zaposlitvenih možnostih. »Najraje pa bi se videla v zbujeni Sloveniji, kjer bi ljudje začeli razmišljati širše in bolj dolgoročno ter bi dojeli, da je delovanje v skupno dobro dolgoročno hkrati tudi delovanje v lastno dobro,« na koncu pribije Urša.

Z diplomo iz tujine domov, zdaj pa spet ven

Prej ali slej bom morala začeti razmišljati tudi o odhodu v tujino, pravi novinarka Nina.

Ko se je Maruša z diplomo iz komunikologije, oglaševanja in odnosov z javnostmi vrnila z univerze na Škotskem, je priletela na trda tla. Že res, da kadra s podobno izobrazbo v Sloveniji ne manjka, vendar pa bi morda izkušnje iz tujine lahko prevesile tehtnico v njeno korist. Pa ni bilo tako.

»Prvih nekaj mesecev po vrnitvi sem se udeležila nekaj pogovorov, potem ko sem napisala več kot 50 prošenj in po vseh prejela negativen odgovor. No, večinoma se niso niti toliko potrudili, da bi karkoli odgovorili, takšno ignorantsko vedenje delodajalcev je očitno stalnica. Na e-pošto ne odgovarjajo, že res, da dobijo veliko pošte, ampak en kratek stavek, da ne bo nič, bi mi prišel prav. Resnično me je zmotil tudi nepotizem, ki ga v Sloveniji ne primanjkuje,« svoje izkušnje opisuje Maruša.

Po prihodu iz tujine se je le zaradi statusa vpisala na eno izmed ljubljanskih fakultet, saj so ji delodajalci dajali vedeti, da brez študentske napotnice ne bo prišla nikamor. Pa čeprav bi pri nekaterih podjetjih delala tudi za polni delovni čas. Maruša je prečesavala strani študentskih servisov, vse mogoče zaposlitvene portale, na koncu pa se je tudi sama morala obrniti na sorodnike in prijatelje. Občasno so ji pomagali do kakšnega »vikend« študentskega dela, ki ni imelo nobene zveze z njeno izobrazbo. »Za zaslužke sem se nekako znašla, res pa je, da sem večinoma delala na črno. Ampak na svoje veliko veselje sem si na koncu službo našla sama,« ponosno doda Maruša, ki ji je v resnici ime drugače, a seveda noče govoriti pod pravim imenom.

Tujino je že izkusila in ni je strah, da bi šla tja s trebuhom za kruhom, pa čeprav malo po ovinkih. »Zdaj že varčujem, da bom lahko po hitrem postopku spet odšla ven. Najprej nameravam na nekajmesečno potovanje in raziskovanje sveta, vmes pa se mi morda ponudi kakšna služba,« optimistično razmišlja sogovornica. »Nabrala si bom novih poznanstev in čutim, da se nekje v svetu skriva mesto tudi zame. Glede na ekonomske razmere v Sloveniji mislim, da je v tem hipu bolje, da grem in si tam poskusim ustvariti kariero. Zadnjič sem šla na pogovor za službo, pa so me vprašali, kje se vidim čez deset let. Želim si biti v družbi prijetnih ljudi, s katerimi bomo lahko sodelovali in ustvarjali stvari za dobro družbe. Morda pod mojim vodstvom,« še doda Maruša.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

V sredo izide nova številka revije Moje finance. Več o vsebini jutri.

Kaj ste brali v novembrski izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Revija je sicer naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.