Zamude in novosti finančnega opismenjevanja

Osrednja spletna stran, namenjena finančnemu izobraževanju, sodi med kratkoročne rešitve v okviru nacionalnega programa finančnega izobraževanja (NPFI), o katerem smo v Mojih financah pisali lani januarja, ko smo tudi objavili izsledke ankete o finančni pismenosti med Slovenci.

Spletna stran bi morala zaživeti lani oktobra, vendar je še v postopku usklajevanja vsebin v okviru vladne medresorske delovne skupine, so nam povedali na ministrstvu za finance. Toda čas beži in generacije otrok pri finančnem opismenjevanju ne morejo biti prepuščene vladnim časovnicam, saj finančni strokovnjaki nenehno opozarjajo na nujnost finančnega izobraževanja že pri najmlajših; otroci bi se morali že zgodaj navajati na skrbno finančno načrtovanje in pridobiti zdrav odnos do denarja.

Osrednja spletna stran za finančno izobraževanje je seveda dobra zamisel, ne more pa biti vse odvisno le od te, zato nas je zanimalo tudi, česa se s področja osebnih financ otroci naučijo v šoli. V naši januarski anketi leta 2011 je skrb zbujalo predvsem to, da so se najslabše izkazali mladi med 18. in 29. letom starosti, zato smo sklenili preveriti, kaj se v zvezi z izboljšanjem stopnje finančne pismenosti dogaja v devetletki.

Želimo si, da bi rezultati prihodnjih anket na tem področju pokazali čim večje izboljšanje; finančna ozaveščenost je namreč temelj za materialno blaginjo državljanov.

Prenovljeni program

Ministrstvo za šolstvo in šport nam je že leta 2010 zagotovilo, da so določene vsebine s področja finančnega opismenjevanja vključene v osnovne šole v okviru predmetov gospodinjstvo in državljanska, domovinska vzgoja ter etika (DDE). Letos so bili učni načrti pri teh dveh predmetih, ki sta v programu v petem in šestem oziroma sedmem in osmem razredu, posodobljeni, zato nas je zanimalo, kaj s področja osebnih financ zdaj vsebujejo. Pomagali smo si z letos osveženimi učnimi načrti v kombinaciji z učbeniki, ki so na voljo, saj novih še ni.

Gospodinjstvo - 5. in 6. razred

Pri predmetu gospodinjstvo je v modulu Ekonomika gospodinjstva del vsebine namenjen uporabnosti in različnim funkcijam denarja ter tudi vrstam plačila, načrtovanju porabe in oblikovanju družinskega proračuna. Otroci se učijo o porabi žepnine, na področju varčevanja pa se seznanijo z bančnim depozitom ter nekoliko z delnicami in vzajemnimi skladi. Spoznajo pametno nakupovanje in osnovne potrošniške pravice, srečajo pa se še z različnimi oblikami denarja ter gotovinskim, negotovinskim in obročnim plačevanjem.

V 6. razredu je pri gospodinjstvu poudarek na prehrani, področja osebnih financ pa se učbenik dotakne le v poglavju na začetku, ko govori o različnih vrstah storitev; tu šolarjem na kratko omenijo bančne storitve, med drugim tudi spletno bančništvo.

Državljanska in domovinska vzgoja ter etika - 7. in 8. razred

V učbeniku za 7. razred tem, namenjenih osebnim financam, nismo zasledili, z nekaj malega tovrstnih vsebin se seznanijo v osmem razredu. Učenci spoznajo trg kot prostor, kjer množica prodajalcev ponuja podobne izdelke, kupec pa se pogaja o ceni. Zelo na kratko so opisane tudi osnovne zakonitosti ponudbe in povpraševanja na trgu, osmošolci pa izvejo tudi dejstva o državnih dajatvah in delovanju proračuna. Šolarji se naučijo nekaj o delnicah in obveznicah, odstavek je namenjen tudi podjetništvu - naštetih je nekaj stroškov poslovanja - ter odnosom med delodajalci in delojemalci. Spoznajo nekatere ekonomske pojme, kot so dobiček, delnice in kapital, ter dobijo nekaj znanja o vrstah javne porabe in njeni smotrni porabi.

Tudi pri tem predmetu je učni načrt posodobljen in se v sedmem razredu izvaja že letos, v osmem razredu je uveden že to šolsko leto.

»Težava je v tem, da so ure, namenjene obravnavanju finančnih tematik, veliko preskopo odmerjene,« priznava Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo, ki pokriva predmetno skupino za gospodinjstvo. Kar pa ni nič čudnega, saj učni načrt pouku gospodinjstva v osnovni šoli namenja 87,5 ure, pouku DDE pa 70 ur v skupno dveh šolskih letih. Pri tem moramo vedeti, da je finančnim temam namenjen le del teh ur. So pa učitelji pri izvajanju pouka pri teh dveh predmetih vsebinsko in didaktično zelo avtonomni, hkrati je spodbujana uporaba različnih orodij in virov informacij, lahko izluščimo iz učnih načrtov. Poleg tega je uporaba učbenika le priporočljiva, ne pa obvezna. Tako je od učiteljev samih precej odvisno, koliko novih in dopolnjenih vsebin bodo posredovali učencem. »Pri predmetu DDE je učbenik le eden izmed didaktičnih pripomočkov, učitelji uporabljajo še druge in k temu navajajo tudi učence,« pravi Pavla Karba, ki na zavodu za šolstvo skrbi za predmet DDE.

V zvezi s finančnim opismenjevanjem imajo učitelji na voljo portal evropskega projekta Dolceta, katerega del je namenjen prav izobraževanju učiteljev. Zanje je Zavod RS za šolstvo pripravil več kot 30 izobraževalnih dogodkov, med drugim tudi forum Združenja za ekonomiko gospodinjstva Slovenije, ki je bil v celoti namenjen problematiki finančnega opismenjevanja v okviru predmeta gospodinjstvo.

Je učenja dovolj?

Vsebine iz učnih načrtov smo dali v pregled finančnemu svetovalcu Igorju Mujdrici iz podjetja i-svetovanje. Te se mu zdijo povsem ustrezne. A kljub temu ima pomisleke: »Po mojem mnenju bi pouk osebnih financ oziroma finančnega opismenjevanja zahteval ločeno obravnavo,« je prepričan Mujdrica. Ko otroci odraščajo, bi morali poznati svoje možnosti - zakaj, kje, kako in koliko varčevati. Šele ko je otrok sposoben oceniti svoje možnosti, postane odgovorna odrasla oseba.

Dobra finančna pismenost ni pomembna le za posameznika, temveč tudi za državo kot celoto. »Zavedati se je treba, da je, ko posameznik varčuje, denar na voljo vladi in pa zasebnim sektorjem za naložbe. Te pa pomenijo rast in ustvarjajo delovna mesta,« utemeljuje nujnost finančne ozaveščenosti državljanov. Poučevanje otrok o vrednosti denarja in o tem, kako varčevati in denar pametno upravljati, je razmeroma preprosto, meni sogovornik, a učiti bi se morali predvsem prevzemati več odgovornosti v zvezi z denarjem in spoznati, da so oziroma bodo sami odgovorni za svoje potrebe, predvsem pa želje. Eden od pomembnih manjkajočih delov v programih finančnega izobraževanja je ustvarjanje pasivnih prihodkov iz naložb v različne oblike premoženja.

»Otroci se bolj ali manj učijo samo o varčevanju, kar pa ni dovolj. Zavedati bi se morali, da so veščine upravljanja njihovega - ne starševskega - denarja tiste, ki jim bodo močno povečale možnosti za uspeh, srečo ter blaginjo v življenju,« sklene finančni svetovalec.

Avtorica: Stela Mihajlovič

Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, december 2011.

Na voljo je nova številka revije Moje finance, januar 2012

Revija je naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite oziroma kupite žetone za vpogled v posamezen ali več člankov.