(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Po srednji šoli želim na študij v Veliko Britanijo ali ZDA

Sandra, Neža in Katja so že kot osnovnošolke vedele, da bodo študirale v tujini; Neža je šla v Anglijo, Sandra na Škotsko, Katja v Francijo. Življenju tam so se hitro privadile, pomagala jim je tudi univerza. Stroški so vrtoglavi in se v treh letih lahko povzpnejo tudi do 70, 80 tisočakov, zato si sogovornice pomagajo s štipendijami, obštudijskim delom ter denarnico staršev. O tem, kako naj se starši pripravijo na odhod otroka v tujino, svetuje Laura Smrekar, ki je svojo hčerko Evo septembra pospremila na študij na Dunaj. Kakšno je torej življenje Slovencev na študiju v tujini?

Neža Hren je o študiju v tujini začela razmišljati pri rosnih 13 letih. »Na televiziji sem gledala oddajo o tem in takrat sem se začela poigravati s to mislijo. Že od nekdaj so me privlačila velika mesta. Slovenija je sicer čudovita, a ima precej majhen trg,« se spominja. Opravila je mednarodno maturo, ki jo pri nas ponuja kar nekaj srednjih šol (gimnaziji Bežigrad in Kranj ter II. gimnazija Maribor). Potem se je Neži ponudila možnost študija prava na King's College v Londonu. »To se mi je zdela odlična priložnost,« je razmiš­ljala. Tam je lani končala študij prava, vmes je leto dni preživela v Belgiji na izmenjavi Erasmus. Neža opozarja, da je izbira fakultete izjemno pomembna. »Bolje je opraviti dodiplomski študij v Sloveniji in potem z dobrimi ocenami oditi na dobro univerzo v tujino kot oditi na dodiplomski študij na povprečno univerzo,« svetuje. Sama je pri izbiri upoštevala ugled in lokacijo univerze ter možnost izmenjave med študijem.

id-druzina-smrekar-xx.20140913163646.jpg.o.600px.jpg
Odhod na študij v tujini je enkratna priložnost, razmišljata kadrovska strokov­njakinja Laura Smrekar in njen mož Enzo, ki sta septembra pospremila svojo 20-letno hčerko Evo na študij psihologije na Dunaj.

Sandra diplomirala z odliko

Tudi Sandra Lukić je že kot osnovnošolka vedela, da želi na študij angleškega jezika in lingvistike. Zato je opravila program mednarodne mature na gimnaziji Bežigrad. »Tam sem dobila veliko informacij o študiju v tujini, zanimala pa me je predvsem Velika Britanija,« pojasnjuje. Zavedala se je, da ji bo šolanje tam prineslo več možnosti za zaposlitev. Letos je diplomirala z odliko na Univerzi v Edinburgu, študij pa bo nadaljevala na podiplomskem študiju nevrolingvistike in logopedije prav tako v prestolnici Škotske. »Univerza v Edinburgu je bila moja prva odločitev, saj je njihov oddelek za jezikoslovje tretji najboljši od vseh univerz na svetu. K odločitvi je pripomoglo tudi to, da državljanom EU ni treba plačati sicer vrtoglavih šolnin,« pojasnjuje.

Lara-15-xx.1410618887.jpg.o.240px.jpg
Lara, 15 let, Gimnazija Nova Gorica: »Seveda razmišljam o tujini, ker imamo mladi tam več možnosti za uspeh. Sicer ne vem natančno, kam bi sploh šla; najverjetneje bom ostala v Sloveniji, saj že imam načrte.«

Katja želela postati veleposlanica

Katja Ilovar je kot gimnazijka želela postati veleposlanica. Izvedela je, da se večina francoske in mednarodne politične ter diplomatske elite šola na univerzi Sciences Po v Parizu. »Želela sem si tja na študij in se po koncu tega vrniti v Slovenijo,« pravi. Zadnja letnika gimnazije je opravljala na programu mednarodne mature. »Odločilen za študij v tujini je bil ugled univerze, pa tudi želja po novih izzivih. Zelo pozorna sem bila tudi na finančni vidik. Študija v Angliji, kjer so šolnine višje in možnosti štipendij precej omejene, ne bi zmogla financirati, priznava Katja. A vse ni šlo tako zelo gladko, kot si je takrat najstnica zastavila. Po opravljeni maturi ni bila sprejeta na izbrani pariški univerzi, zato je leto dni študirala mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. »Moja želja po študiju v tujini je bila vseeno tako močna, da sem se čez leto dni znova vpisala, in uspelo mi je. Če si nekaj res zelo želimo, nas nobena ovira ne sme ustaviti,« svetuje. Zdaj študij v Parizu nadaljuje. Odločila se je za magisterij iz komunikacij in trženja. Želja po opravljanju dela veleposlanice pa jo je nekako minila oziroma jo je prerasla.

Od nič do 10 tisočakov na leto

Nik-13-xx.1410618891.jpg.o.240px.jpg
Nik, 13 let, OŠ Solkan: »Nisem še razmišljal o študiju v tujini, ker sem še premlad, da bi resno razmišljal o študiju. Si pa potihoma želim iti v Združene države Amerike, ker se zanimam za šport in so tam dobre športne fakultete. Angleški jezik mi gre dobro in verjetno ne bi imel težav s sporazumevanjem.«

Študij v tujini stane in včasih so te številke vrtoglave. Neža opozarja, da se je študij v Angliji pred dvema letoma precej podražil. »Bila sem med zadnjimi generacijami, ki so za študij plačale okoli tri tisoč funtov (3.760 evrov) na leto, danes pa ta isti študij stane trikrat toliko. Sandra je izbrala univerzo na Škotskem, na kateri ni treba plačati šolnine državljanom članic EU. Znesek šolnine na pariški univerzi, ki jo je obiskovala Katja, se za študente iz EU določi glede na finančni položaj staršev, državo, iz katere študent prihaja, število otrok v družini... Obsega največ 9.940 evrov na leto za dodiplomski študij in največ 13.700 evrov na leto za podiplomski študij.

Življenjski stroški od 500 do 1.250 evrov

Precejšnji so tudi stroški bivanja v tujini. Naenkrat moraš za vse skrbeti sam - da imaš hrano v hladilniku in svoje finance pod nadzorom, pravi Neža. Življenjski stroški v Londonu se hitro povzpnejo do tisoč funtov na mesec (1.250 evrov), še čez palec ocenjuje. »Življenje ni poceni, a je s pravilnim razporejanjem mogoče veliko doseči, tudi ob pomoči štipendije, dela ob študiju ter varčnega ravnanja z denarjem. Študij v tujini je pospešena pot k odraslosti,« povzame Neža. Najprej je živela v študentskem domu, ki je bil subvencioniran od univerze, nato s prijatelji v študentskem stanovanju. Plačevala je 150 funtov (188 evrov) na teden za najemnino (750 evrov na mesec), a poudarja, da je živela v središču Londona. »Mogoče se sliši veliko za slovenske razmere, a za London je to precej poceni,« dodaja. Hrana v trgovinah stane približno toliko kot v Sloveniji. Da je prihranila, si je sama kuhala preproste jedi. Univerze imajo kantine, v katerih topli obrok v povprečju stane okoli pet funtov (šest evrov). Univerze v Angliji imajo odličen sistem podpore za mednarodne študente. Neži so na začetku pomagali z informacijami, kako odpreti bančni račun, se registrirati pri zdravniku, skrbeti za svojo varnost, poiskati študentsko so­bo...­ »Nikoli nisem imela občutka, da sem bila povsem sama; sem pa morala sprejeti odgovornost za vse,« pravi Neža. Univerze ponujajo tudi tečaje, kako ravnati z denarjem. Veliko študentov se namreč znajde v položaju, ko ne vedo, kako ob omejenih sredstvih načrtovati porabo, dodaja.

ilovar-katja1-xx.1410618885.jpg.o.600px.jpg
Odločilen za študij v tujini je bil ugled univerze, pa tudi želja po novih izzivih, pravi Katja Ilovar. Foto: Osebni arhiv

Tudi Sandra ni imela posebnih težav s privajanjem na življenje na Škotskem, le na njihove cene. »Sprva sem zlahka odštela 2,7 funta za kavo (3,4 evra), ko pa sem videla, kako hitro kopnijo moji evri, sem postala varčnejša,« priznava Sandra. Za najemnino za sobo v kampusu, položnice, vse učbenike, hrano ... je vsak mesec odštela okoli 500 funtov (630 evrov), pa še pri tem je morala biti precej pazljiva. Živi v stanovanju s sostanovalci in za najemnino in stroške odšteje okoli 380 funtov na mesec (480 evrov). Univerza ponuja tudi enkratne štipendije, a te so največkrat rezervirane za domače študente. Tudi Sandri je univerza pomagala pri urejanju osnovnih stvari, kot so račun na banki, izbira operaterjev za internet, elektriko...

Katja je že peto leto zdoma. Zdaj živi v 10 kvadratnih metrov veliki garsonjeri v Parizu, za katero plačuje 700 evrov na mesec. Kot študentka je upravičena do subvencije francoske vlade za namestitev, kar ji delno zniža stroške mesečne najemnine. Za hrano odšteje približno 200 evrov na mesec. Večinoma pa si obroke pripravlja sama. Vsak mesec porabi približno tisoč evrov, ocenjuje.

Kako vse to financirati

Etien-18-xx.1410618890.jpg.o.240px.jpg
Etien, 18 let, Univerza v Aberdeenu, Škotska: »V tujino me vleče že od nekdaj, ker so programi bolj celoviti kot pri nas. Ne učiš se samo izbranega predmeta, temveč širše. Zato sem se tudi odločila za dodiplomski študij kriminalistične psihologije na Škotskem, septembra grem v prvi letnik. Škotska me prevzema že dolgo. Je čudovita država, poskrbi pa tudi za šolanje tujcev - ponudi jim dobre in poceni možnosti, ki olajšajo življenje in ne bremenijo študentske denarnice.«

Preden se vam zvrti od vseh teh številk, omenimo nekaj možnosti, kako jih znižati. Kot pravi Katja, je s štipendijami, ki jih je prejela, skoraj v celoti pokrila stroške študija in življenja. Priznava pa, da njena starša nikoli nista namensko varčevala za njen študij, sta pa ji ves čas finančno stala ob strani. »Želela sem biti čim bolj samostojna, tudi pri financiranju študija in življenja v tujini,« pravi. V gimnaziji je zato vsak mesec del Zoisove štipendije namenila varčevanju, pred odhodom v Francijo pa je iskala dodatne možnosti štipendiranja in sponzoriranja, tako doma kot v tujini. »V večini primerov so bile moje prošnje zavrnjene, prejela pa sem štipendijo občine Mengeš, od koder tudi sicer prihajam. Vsako leto sem prejemala štipendijo univerze, ki mi je pokrila stroške šolnine. Tri leta sem prejemala štipendijo burgundijske regije v Franciji. S subvencijo francoske vlade sem si znižala mesečno najemnino sobe,« našteva.

Neža omenja še sistem posojil za študij v Angliji, ki je večinoma na voljo študentom iz EU ( več na [www.gov.uk] ). Študent začne odplačevati posojila po koncu študija, ko najde zaposlitev in ko njegova plača preseže določeno raven, pravi. Mimogrede, takšnih pogojev pri slovenskih bankah študenti ne bodo dobili. S posojili je treba biti previden. Veliko je namreč zgodb mladih, ki še dolgo po končanem študiju odplačujejo študentska posojila. Zato je bolj smiselno varčevanje, a tega se je treba lotiti dovolj zgodaj.

Delo med študijem

Z delom med študijem, če seveda dopušča čas, si tudi lahko študenti zmanjšajo pritisk na denarnico. V 10 do 15 urah dela na teden bi pokrili večino življenjskih stroškov, saj se lahko v nekaterih državah zasluži tudi več kot 10 evrov na uro, ocenjuje kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar, avtorica poglavja o študiju v tujini v priročniku za učitelje, ki bodo vodili krožke Mladi in denar. Neža opozarja, da je v Angliji študij zasnovan drugače kot v Sloveniji. Določena predavanja so obvezna, a je teh veliko manj. Od študenta pričakujejo, da dela okoli 40 do 50 ur za študij na teden. »Včasih sem lahko delala do 10 ur na teden, včasih pa mi ni zneslo,« dodaja Neža. Službe so na voljo v okviru univerze v študentskih barih, trženju in podobno za plačilo okoli osem funtov na uro, za delo zunaj univerze, največkrat v trgovinah, pa za okoli šest funtov na uro. »Študij je kar naporen. Izpiti so vnaprej določeni. Delaš lahko največ 20 ur na teden. Nekateri delajo več, a si s tem lahko ogrozijo ocene, ki so za delodajalce na začetniških položajih zelo pomembne,« opozarja Neža.

Sandra je med študijem zaradi predpisa univerze lahko delala največ do 12 ur na teden. Najnižja urna postavka je bila okoli šest funtov na uro. Sodelovala je pri različnih raziskavah na univerzi, večino časa, ko ni študirala, je bila prostovoljka v raziskovalnem centru. Ta referenca ji je tudi prav prišla, ko se je odločala za doktorski študij.

hren-neza-xx.1410618883.jpg.o.600px.jpg
Študij v tujini, četudi samo za leto dni, je dobra oblika učenja, kako skrbeti zase, kako ravnati z denarjem in tudi, kako odrasti, pravi Neža Hren.

Se da potem dobiti tudi službo?

Na koncu je najpomembneje, kaj bo mladi storil z diplomo tuje univerze. »Vsak študent skrbi za svojo lastno 'zaposljivost'. Univerze pomagajo, a na koncu je vsak svoje sreče kovač,« opozarja Neža. Po končanem študiju se je zaposlila v mednarodni pravni pisarni v Londonu. Ker je doštudirala pravo v Angliji, ima manj možnosti za vrnitev v Slovenijo zaradi razlike v pravnih sistemih. »Nikoli tega ne izključujem, če se ponudi prava priložnost,« dodaja. Ob tem navaja zanimive statistike, saj kar 96 odstotkov študentov, ki obiskujejo King's College, v pol leta po diplomi najde službo. »Zaradi ugleda univerze sem imela manj težav pri iskanju službe, a samo to ni nikoli dovolj. O zaposlitvi je treba razmišljati že od začetka študija. Za to dostikrat poskrbijo tudi univerze s svojimi kariernimi centri. Navsezadnje gre tudi za njihov ugled,« pojasnjuje Neža. Ugled univerze je zelo pomemben po koncu šolanja, ko se lotiš iskanja službe. Delodajalci večinoma izbirajo svoj kader iz tako imenovanih Russell Group Universities, še opozarja.

Škotska univerza, ki jo je obiskovala Sandra, je svoje študente nenehno opozarjala, da diploma ni dovolj. Zato je poskušala pridobiti čim več delovnih izkušenj in to se ji je tudi obrestovalo. Zdaj je v Edinburgu že dobila ponudbo za zaposlitev in tudi financiran doktorski študij. »Ne vem, ali se bom po končanem podiplomskem študiju vrnila v Slovenijo,« priznava.

lukic-sandra-xx.1410618885.jpg.o.600px.jpg
Čeprav ne plačujem šolnine, si brez finančne podpore študija v tujini ne bi mogla privoščiti, priznava Sandra Lukić. Foto: Osebni arhiv

Tudi Katja pravi, da se ji zaradi ugleda pariške univerze odpira veliko možnosti za zaposlitev, a samo računati na ugled ni dovolj. »Tega se na univerzi dobro zavedajo in nas spodbujajo k opravljanju pripravništev, dodatnemu izobraževanju, mednarodnim izmenjavam,« našteva. Trg v tujini je večji, več je priložnosti za zaposlitev, a hkrati je večja tudi konkurenca. »Moje mednarodne izkušnje so bolj cenjene v tujini kot v Sloveniji, kar se mi zdi škoda. Z veseljem bi se vrnila domov, a se pri iskanju zaposlitve ne bom omejevala na določeno državo, temveč na priložnosti,« sklene.

Zavedati se je treba, da študij v tujini ni vedno in za vsakogar najboljša odločitev ter da se v tujini ne cedita med in mleko. Veliko mladih, tudi njihovih staršev, ima prevelika in nerealna pričakovanja, opozarja Katja in pravi, da lahko mladi okusijo tujino tudi na krajših mednarodnih izmenjavah. »Na študiju v tujini, četudi samo za leto dni, se lahko naučiš, kako skrbeti zase, kako ravnati z denarjem in kako odrasti,« se strinja tudi Neža.

Marusa-13-xx.1410618888.jpg.c.600px.jpg
Maruša, 13 let, OŠ Idrija: »Ne razmišljam o študiju v tujini, saj sem še premlada za tako pomembne odločitve.«

Starši: To je naložba

Kristina-17-xx.1410618889.jpg.o.240px.jpg
Kristina, 17 let, SŠFKZ Ljubljana: »Veliko sem že razmišljala o študiju v tujini, a se mi zdijo razmere za študij doma povsem v redu, zato bom ostala kar v domači državi.«

Starši Neže, Katje in Sandre so jih že od samega začetka podpirali pri odločitvi za študij v tujini. »Meni in mojim trem bratom so starši dali vedeti, da je zanje znanje naložba ter da so za to pripravljeni varčevati in vlagati v nas,« pojasnjuje Neža. Tudi sama je finančno prispevala po svojih močeh, in sicer tako, da je trdo delala med študijem, da je obdržala Zoisovo štipendijo, ter z delom ob študiju in med počitnicami. Čeprav Sandra ne plačuje šolnine, priznava, da si brez finančne podpore študija v tujini ne bi mogla privoščiti. A pri njej se je nekoliko zapletlo. Študij je morala za leto dni zamakniti, saj je bila njena mama prav takrat brezposelna. »Po opravljeni maturi sem morala ostati leto dni doma in ob delu ter dodatnem študiju v Ljubljani varčevati za študij v Edinburgu. Začasno sem tudi izgubila Zoisovo štipendijo,« pojasnjuje Sandra. Tudi Katjo so starši vseskozi podpirali. »Starši otroka ne morejo naučiti samostojnosti, odgovornosti, proaktivnosti, le dan pred odhodom v tujino. To je proces od rojstva,« opozarja. Prav je, da starši spodbujajo k doseganju želja svojih otrok, a naj teh ne dosegajo namesto njih. Mladi ne morejo od svojih staršev pričakovati, da bodo namesto njih opravili domačo nalogo in izbrskali informacije o študijskih programih po svetu. To morajo znati poiskati sami, pravi.

»Kot starši se moramo zavedati in tudi sprijazniti s tem, da otrok odrašča, se osamosvaja. Prej ali slej jih moramo spustiti, da grejo svojo pot. Odhod na študij v tujino je enkratna priložnost,« razmišlja Laura Smrekar, ki je septembra pospremila svojo 20-letno hčerko Evo na študij psihologije na Dunaj. Prvi dan, ko sta z možem Evo odpeljala na Dunaj, je bil boleč za vse, a Smrekarjeva je prepričana, da se bo Eva v mesecu dni navadila na novo okolje.

Tudi Smrekarjeva meni, da je študij v tujini velik vložek v znanje. »To je neprecenljiva izkušnja, ki odpira vrata v svet,« pravi. Na to sta se z možem tudi finančno pripravila. »Eva letos ni dobila štipendije. Ker študij ni poceni, smo kar nekaj let varčevali za to,« pravi.

mladi-mf9-3.1410620156.jpg.o.600px.1410620190.jpg

Kaj moramo vedeti pred odhodom na študij v tujino

Poleg želje za študij v tujini in pa ustreznih finančnih sredstev je velikokrat treba izpolniti še druge pogoje. Najpogostejše zahteve so ustrezna izobrazba, priporočila slovenskih profesorjev, življenjepis, motivacijsko pismo, znanje jezika ter potrdilo o tem. Največkrat se zahteva standardizirani preizkus angleškega jezika (TOEFL, IELTS), nemškega jezika (DaF), francoskega jezika (T.C.F.), navaja Laura Smrekar, kadrovska strokovnjakinja.

Vsaj leto dni pred odhodom se je treba lotiti priprav, saj birokracija in organizacija odhoda vzameta veliko časa. Pri izbiri programa v tujini je treba biti pozoren na kar nekaj stvari. Dijaki naj izberejo program, ki jih veseli, in državo, kjer bodo lahko nadgradili jezikovno znanje. Poleg tega naj preverijo, ali fakulteta zagotavlja podporo pri privajanju na novo okolje, ugled fakultete, cene študija, možnost pridobitve štipendij, ali se končana diploma ali magisterij šteje enakovredno tudi v Sloveniji... Cenovni vidik je pomemben, zato naj mladi preverijo stroške bivanja v določeni državi.

Informacij o študiju v tujini je veliko. Dobimo jih lahko na Eurodesku Slovenija, Centru za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), Študentskem mednarodnem informacijskem centru ( [www.smic.si] ) ter Zavodu študentska svetovalnica ( [www.svetovalnica.com] ).

Kako do štipendije

Možnosti pridobitve štipendij je veliko, le dejavno jih je treba iskati. Štipendije se razlikujejo glede na program študija v tujini. Recimo, s pridobitvijo statusa študenta Erasmusa se pridobi možnost finančne pomoči za mobilnost. Poznamo še druge štipendije, denimo štipendije Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije ( [www.sklad-kadri.si] ), CMEPIUS, Slovenske znanstvene fundacije, različnih slovenskih ministrstev, občin, Rotary kluba Ljubljana, Zoisove štipendije za nadarjene, pa še štipendije Eastchance.com (ponuja štipendije v ZDA in EU), tujih vlad, EEA grants, Mladi v akciji (Youth in action), program Fulbright, mednarodne parlamentarne štipendije (IPS) podeljuje Nemški zvezni parlament, British Council, DAAD (Nemčija), NUFFIC (Nizozemska)... Portali za iskanje štipendij so denimo: Ploteus, Study Abroad Funding, Eastchance, Scolarship search, Filternet in Dream Foundation.

Ob podpisu štipendijske pogodbe je treba biti pozoren tudi na obveznosti, ki jih štipenditor zahteva. Ob morebitnem neizpolnjevanju teh lahko zahteva vračilo štipendij.

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.