(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Pred prelomnico; kaj pa zdaj?

Izbira srednje šole, vpis na fakulteto, odločitev za poklic, študirati doma ali v tujini, kdaj in kako se osamosvojiti so pomembne odločitve v življenju mladih. Kako se spopasti s temi prelomnicami? Kakšna naj bo pri tem vloga staršev? Tina, 21-letna študentka, in 16-letna dijakinja Tinkara sta razkrili svoje »zahtevne« odločitve.

Šestnajstletna dijakinja Tinkara Zupin priznava, da je bila do zdaj njena najpomembnejša odločitev izbira srednje šole in da jo čez štiri leta čaka še pomembnejša - izbira fakultete. »Izbrala bom smer, ki me bo zanimala in veselila,« je odločena. In kaj želi postati? »Včasih res razmišljam o prihodnosti, a zdaj sem raje osredotočena na sedanjost in uživam, kolikor se le da,« pravi. Prepričana je, da bo za svoj sanjski poklic, za katerega še ne ve, kaj to je, pripravljena trdo garati. Bo med šolanjem tudi delala in spoznavala različne poklice? »Počitniško delo je v redu, med šolskim letom pa se mi zdi bolje, da sem osredotočena na šolo,« meni. Ob vseh pomembnih odločitvah so ji ob strani stali starši. »Vse je lažje, če imaš podporo staršev in bližnjih,« strne Tinkara.

kolo-srece-ss.1410620276.png.o.600px.png
Foto: Shutterstock

Enaindvajsetletna študentka Tina Šušteršič se je znašla pred drugačno odločitvijo. »Pred nedavnim sem se morala odločiti med športom in študijem. Čeprav sem bila v športu zelo uspešna in dosegala vidne rezultate v svetovnem merilu, sem se odločila za študij, saj samo od športa pozneje ne bi mogla preživeti,« razmišlja Tina, ki se ukvarja s športnim plezanjem. Pred tem se je srečevala tudi z drugimi prelomnicami. »V najstniških letih pridejo večji koraki, ki so za nas pomembni - izbira šole, odločitev, kaj bi radi postali, prve ljubezni, denar,« našteva Tina. Ob tem pa poudari, da se ji nobena odločitev ne zdi prelomna: »Vsako stvar lahko pozneje spremenimo, popravimo in se izurimo za kaj drugega, če ugotovimo, da smo nekako zgrešili z recimo izbiro poklica.« Tinkara je že dolgo vedela, da želi postati medicinska sestra, a opaža, da pri številnih mladostnikih ni tako. »Številni šolarji v devetem razredu ne vedo, kaj bi radi postali. Ne ugotovijo, kaj jih veseli, in se vpišejo na gimnazijo zato, da si podaljšajo čas odločitve za štiri leta.« Sama je kljub športu in šoli tudi služila denar. »Samo tako lahko pridobiš izkušnje in denar, ki ga potem bolj spoštuješ, če ga zaslužiš sam,« pojasni. Kakšna pa je pri njej vloga staršev? »Starši so mi bili v oporo pri vsem. Mama me je vedno motivirala, verjela vame in me spodbujala. Podobno je bilo tudi na treningih. Potrebovala sem trenerja, da je verjel vame, tudi ko sama nisem vedela, kako naprej. Prav ta občutek, da te nekdo spodbuja in verjame vate, ti daje moč,« je ponosna Tina.

zupin-tinkara-xx.1410620271.jpg.o.600px.jpg
Tinkara Zupin: »Do zdaj je bila moja najpomembnejša odločitev izbira srednje šole in čez štiri leta me čaka še pomembnejša - izbira fakultete.«

Prva velika prelomnica - izbira šole

Vse odločitve, ki jih v življenju sprejemamo. so nekako stresne, nekatere so bolj, druge manj. Bolj stresne so tiste, ki imajo večje in hujše posledice ter so tudi prelomnica v življenju, meni psihoterapevtka Veronika Podgoršek. Ena večjih prelomnic je prav po srednji šoli, pred izbiro fakultete. »Zame je bila najbolj stresna odločitev izbira šolanja in s tem tudi poklica,« priznava zdaj že uveljav­ljeni osebni finančni svetovalec Samo Lubej. To je včasih za mlade kar precejšnji zalogaj. »Mladi morajo pri rosnih letih sprejeti odločitev, kaj bodo počeli večino svojega produktivnega življenja. Pogosto se to zgodi v zelo nerealnih okoliščinah in z zgrešenimi predstavami, ki so posledica vpliva staršev ali okolja,« opozarja Lubej.

Starši imajo pri izbiri poklica ponavadi kar velik vpliv. Pogosto imajo tudi povsem drugačen pogled na to kot njihovi otroci. »Težava niso vedno neizživete ambicije staršev, temveč tudi skrb oziroma dvomi v primerih, ko otrok želi netipičen poklic glede na spol ali pa po oceni staršev izberejo premalo zahteven poklic glede na sposobnosti otrok,« opozarja kadrovska strokovnjakinja Valerija Čuček Schmalzer. A pozor! »Mladi včasih temu namenjajo premalo pozornosti. Prevečkrat se s tem sploh ne ukvarjajo vse do zadnjega hipa. Zato se težko dobro odločijo, saj je tik pred zdajci časa za razmislek, iskanje informacij malo,« opozarja Čuček Schmalzerjeva. Opaža pa tudi, da bolj kot mladi stres pogosteje kažejo starši, saj jih tare še veliko drugih skrbi. Recimo ocenijo, da otroka zanima preveč stvari ali da se ne bo znašel daleč od doma, če bi se zaradi šolanja moral seliti.

sustersic-tina-02-xx.1410620272.jpg.o.600px.jpg
»Čeprav sem bila v športu zelo uspešna in dosegala vidne rezultate v svetovnem merilu, sem se odločila za študij, saj samo od športa pozneje ne bi mogla preživeti.« Tina Šušteršič

Kaj pa plača?

Pri izbiri poklica se je zmotno opreti samo na podatek o povprečni plači v poklicih. »Pričakovan zaslužek ne sme in ne more biti glavno merilo pri odločitvi, vsekakor pa ga je treba raziskati. Ni dobro, ko se izbira poklic predvsem zaradi pričakovanega velikega zaslužka ali izogiba poklicem, v katerih so plače v povprečju nižje,« opozarja Čuček Schmalzerjeva. Če mladostnik želi opravljati neko delo le zaradi obetov visoke plače, je pogosto motivacija za vsebino dela nezadostna, manjkajo pa lahko tudi potrebne lastnosti in značilnosti za opravljanje tega poklica. Ob tem sogovornica navede primer - če nekdo želi biti računalniški programer zaradi tega, ker ve, da imajo razmeroma velike prihodke, pa ga to področje v resnici sploh ne zanima in ni dovolj natančen in sistematičen po naravi, bo težko uspešno končal šolanje oziroma tudi če ga konča, bo verjetno slab računalničar. To pa pomeni, da velikega dohodka, o katerem je sanjal, ne bo dosegel. Prav tako ni utemeljeno, da starši nasprotujejo otroku, ki si srčno želi biti frizer, samo zato, ker je povprečna plača frizerja nižja. »Če otroka področje zanima in ima potrebne sposobnosti in lastnosti, bo lahko ne le vrhunski v svojem poklicu, temveč tudi odlično plačan,« razmišlja kadrovska strokovnjakinja.

Številni danes spremljajo trg delovne sile in se osredotočajo na ta hip najbolj iskane poklice. Tudi to ni pametno, opozarja. Stvari se spreminjajo in čez pet ali sedem let, ko bo mladostnik končal šolo, so lahko razmere precej drugačne od današnjih. Vrhunski sociolog, ki ga področje zanima in ima potrebne kompetence, bo verjetno prej dobil delo, tudi če je razpisanih delovnih mest malo, kot pa slab računalniški programer ali zanič komercialist, kjer je lahko razpisanih zelo veliko delovnih mest.

cucek-valerija4-us.jpg.o.240px.jpg
Težava niso vedno neizživete ambicije staršev, temveč tudi skrb oziroma dvomi v primerih, ko otrok želi netipičen poklic glede na spol ali pa po oceni staršev izberejo premalo zahteven poklic glede na sposobnosti otrok, opozarja Valerija Čuček Schmalzer. Foto: Urban Štebljaj

Starševske ambicije

Starši imajo med celotno dobo odraščanja otrok, pa tudi po tem, pomembno vlogo. Kako naj pripravijo svoje otroke pa tudi sebe, ko se bo treba resno spoprijeti s pomembnimi odločitvami? »Starši naj bodo otrokom predvsem v oporo in naj ne svetujejo preveč,« je jedrnat Samo Lubej. Po njegovem mnenju namreč ni njihova naloga, da izberejo poklic za svojega otroka. Otroci si zato morajo vzeti čas in najti energijo, da najprej sami ugotovijo, kaj jih sploh zanima, in se šele nato s starši pogovorijo o prednostih in slabostih določenega poklica.

»Če otroka že zgodaj navajamo in učimo odgovornosti, sprejemanja posledic lastnih odločitev, jim pomagamo razumeti, da pogosto ni idealne izbire oziroma da ima vsaka svoje pluse in minuse, se mladostniki tudi pozneje v življenju uspešneje spopadajo z odločitvami,« opozarja Čuček Schmalzerjeva. Nobena skrajnost ni dobra, torej niti preveliko vmešavanje staršev niti ograditev od vsega, češ, saj bo otrok že sam, to je njegova stvar.

So slabe odločitve že usodne?

Vsaka odločitev, ki jo sprejme posameznik, je bila v določenem trenutku najboljša, lahko pa se potem v prihodnosti izkaže, da smo se zmotili. Kako potem ukrepati? »Učenje na napakah in prilagoditve naše aktivnosti glede na napake bi morali biti del vsakdanje stvarnosti - pa žal prepogosto ni tako. Ljudje delajo stvari enako kot včeraj, lani in se čudijo, da so rezultati isti. Če ne gre, se je treba vprašati, zakaj ne gre, poiskati odgovore in rešitve,« razmišlja Samo Lubej. Sam pri svojem delu pogosto naleti na primere, ko otroci niso uspešni pri šolanju, ker ga niso izbrali sami. Takšne odločitve so pogosto prej ali slej obsojene na neuspeh in otroci so lahko neuspešni in nezadovoljni vse življenje.

»Ko spoznamo, da smo naredili napako, je predvsem pomembno ohraniti mirno kri,« svetuje Valerija Čuček Schmalzer. Pri poklicnem oziroma kariernem odločanju namreč skoraj nobena odločitev ni tako usodna, da bi bilo treba paničariti ali obupavati. Kako ukrepati, pa je odvisno od tega, v čem se je pokazalo, da odločitev ni bila dobra. Če recimo otrok nekega šolanja ne zmore, se lahko prepiše, saj kakšno izgubljeno leto v življenju navadno ni usodna stvar, dodaja. Podobno velja, če ugotovi, da ga izbrana smer ne zanima. Tudi če se izkaže, da izbrano šolanje ni smiselno ali možno, je verjetno še vedno mogoče priti vsaj blizu želenemu poklicu - za večino področij dela je trg zelo prožen. »Nikoli ni prepozno, navsezadnje se da izobraziti tudi po tem, ko odrastemo,« pravi.

lubej-samo11-sb.1410620274.jpg.o.240px.jpg
Starši naj bodo otrokom predvsem v oporo in naj ne svetujejo preveč, pravi Samo Lubej. Foto: Sandi Baumkirher

»V življenju se večkrat znajdemo v slepi ulici, kar ni napaka, temveč pot, ki nam pokaže, da se moramo obrniti v drugo smer, in se pri tem naučimo nekaj novega,« komentira Veronika Podgoršek. Napaka je le, če mladi potlačijo svoje želje in izpolnjujejo želje staršev. »To je zapravljen čas,« opozarja.

Pred osamosvojitvijo

Mladostnike čaka še ena pomembna odločitev - kdaj in kako se osamosvojiti. Statistike kažejo, da bodo v življenju uspešnejši in zadovoljnejši tisti, ki so se od staršev razmeroma hitro osamosvojili. »Otroci se morajo čim prej srečati s stvarnostjo glede služenja denarja, ravnanja z njim in dolgoročnega načrtovanja, za potrebe, ki jih čakajo v življenju,« opozarja Samo Lubej. Že kot srednješolci bi morali začeti varčevati in poprijeti za vsakršno delo, saj je tudi to pot urjenja. Mladih ne bi smelo biti sram ali jim biti pod častjo poprijeti za kakršnokoli delo. Če nimajo zaposlitve oziroma spodobnega dohodka in ga ne morejo dobiti, si je samostojnost v obliki odselitve težko privoščiti, kar je razumljivo. Veliko pa je tudi primerov, ko mladi ostajajo v tako imenovanih hotelih mama, čeprav so izpolnjeni temeljni finančni pogoji za osamosvojitev. Razlog je večje udobje, živeti doma je navadno tudi ceneje, včasih pa to ustreza tudi staršem, češ da jih »otroci« še vedno potrebujejo. S skupnim bivanjem seveda ni nič narobe, če so odnosi dobri. Je pa res, da je človek pri 30 letih, ki ne ve, kako plačati položnico, kupiti hrano, skrbeti za čistočo, pranje, kuho in podobno, neprimerljivo bolj nesamostojen kot nekdo, ki te izkušnje, kljub siceršnjemu sobivanju, ima, razmišlja kadrovska strokovnjakinja.

Mladi morajo imeti željo po samostojnosti, kar na začetku pogosto pomeni stopiti iz območja udobja. Takrat se morajo dejavno spopasti s težavami. Večje so prizadevnost, vztrajnost in sposobnosti, prej oziroma laže jim bo uspelo. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi starši, ki lahko vztrajajo na večji samostojnosti mladih že od zgodnjega otroštva, sklene Valerija Čuček Schmalzer.

Ne glede na to, pred kakšno odločitvijo v določenem obdobju smo, se je treba odločati tako, da vemo, zakaj smo jo sprejeli. To pomeni, da starši stojijo samo ob strani in pomagajo otroku, ko jih ta prosi za to. Nikoli in nikdar ne smete dovoliti, da drugi ljudje odločajo namesto vas. Ti namreč ne bodo živeli vašega življenja, sami pa boste morali živeti s posledicami odločitev, ki so jih namesto vas sprejeli drugi. Torej, vzemite odločitve v svoje roke.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.