Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Hotel mama do upokojitve! Zakaj pa ne?9

Tako razmišlja čedalje več mladih, toda za to niso krivi povsem sami; prihajajo rešitve, ki jih bo, kot kaže, podprla tudi nova ministrica Stanka Setnikar Cankar

Kar 53 odstotkov mladih, starih med 25 in 29 let, še živi doma, od tega 61 odstotkov fantov in 44 odstotkov deklet, kažejo podatki statističnega urada. Starši jim pri osamosvajanju največkrat ne znajo pomagati, v šoli pa tega prav tako ne učijo. Bo odslej drugače?

Življenje v hotelu mama je cenejše, udobnejše, perilo je oprano, kosilo skuhano, soba čista ... Kaj pa medtem počnejo mladi? Na zavodu za zaposlovanje je bilo v avgustu prijavljenih 17.840 iskalcev zaposlitve v starosti od 25 do 29 let, stopnja registrirane brezposlenosti v tej skupini je bila 19-odstotna. Verjetno je ta delež še večji, saj je med mladimi precej prikrite brezposelnosti. Številni se na zavod ne prijavljajo, vlečejo študij ... Tudi slaba tretjina 30-letnikov še živi doma (v starosti med 30 in 34 let), brez dela pa jih je 15.391, kar je 12 odstotkov vseh v tej starostni skupini. Bi lahko boljša finančna pismenost pripomogla k hitrejšemu osamosvajanju mladih?

30letnik-mama-ss.1411064871.jpg.o.600px.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Osamosvajanje

»Starši, ki vzgajajo svoje otroke v samostojne in socializirane posameznike, bi jih morali spodbujati tudi k temu, da razvijejo finančno pismenost,« meni psihofinančni svetovalec Zoran Milivojević. Čeprav so denar in finance zelo pomembni v življenju in niso temeljna vrednota posameznika, pa se s prazno denarnico ne živi tako dobro. »Mladi morajo obvladati abecedo finančne pismenosti, ker je finančno osamosvajanje tudi ena od predpostavk čustvenega, socialnega in psihološkega osamosvajanja,« meni Milivojević.

Starši odločilni, a znanja nimajo

53 %

mladih med 25. in 29. letom živi v hotelu mama.

17.840

mladih med 25. in 29. letom je bilo avgusta prijavljenih na zavodu za zaposlovanje.

Nzd (1)

si je na testu finančne pismenosti prislužilo 50 odstotkov mladih.

Vsak starš želi, da bi otrok v življenju znal poskrbeti sam zase, tudi finančno. »Starši so odločilni pri prenašanju teh znanj in s tem pri dvigovanju ravni finančne pismenosti celotne družbe,« meni Milivojević. A teh znanj jim velikokrat ne predajo, saj zelo pogosto tudi sami niso dovolj finančno pismeni; po nekaterih raziskavah je takšna večina slovenskih staršev. In čeprav takšen starš otroka ne more učiti o financah, mu vseeno lahko prenaša negativne zablode o denarju in financah, še opozarja psihofinačni svetovalec. Jabolko ne pade daleč od drevesa, se ob tem spomni mamica dveh osnovnošolcev Urša Veit. »Mi moramo poskrbeti, da bodo naši otroci znali upravljati denar,« se strinja.

Mnogi verjamejo, da so dobri starši, če so njihovi otroci srečni, in ne, če so samostojni, opozarja Milivojević. Zato otrokom dajejo denar in jih ne spodbujajo k podjetnosti, h gradnji lastne finančne prihodnosti, finančno jih vzdržujejo še potem, ko so v tridesetih ali štiridesetih. Velikokrat ti otroci tudi čakajo, da podedujejo premoženje svojih prednikov, in napačno verjamejo, da jim bo potem finančno dobro šlo v življenju, še dodaja.

»Šus« za mlade

Da slovenska mladina ne blesti v osnovah osebnih financ, je nedavno potrdila raziskava OECD Pisa 2012, kjer so ugotavljali finančno pismenost med 15-letniki iz 18 držav. V raziskavi je sodelovalo 1.312 slovenskih 15-letnikov, ti pa so dosegli podpovprečno število točk v primerjavi s povprečjem držav OECD. Omenimo eno cvetko - 57 odstotkov najstnikov bi za nekaj, kar si želijo imeti, pa nimajo denarja, varčevalo, a kar 23 odstotkov se z varčevanjem ne bi »matralo«, temveč bi si denar raje izposodili. Finančna nepismenost se kaže tudi v starostni skupini od 18 do 29 let. Ti se na testu finančne pismenosti, ki jo je leta 2011 za Moje finance izpeljala tržnoraziskovalna družba Ipsos, niso ravno izkazali. Polovica anketirancev je dobila nezadostno oceno, 36 zadostno, le en odstotek petico in dva štirico.

Če želite preveriti svojo finančno pismenost, rešite test v članku

Ste finančno pismeni? Preverite!

Je pismenost dobra za državo?

Kaj ima država od tega, da so državljani finančno bolj pismeni? »Obstaja prepričanje, da ni dobro, da so ljudje finančno pismeni, ker bi v tem primeru trpelo gospodarstvo,« razmišlja Milivojević. Finančno ozaveščeni posamezniki bi gledali na vsak evro, več bi varčevali, pametno vlagali, skratka, težje bi jim bilo prodati nekaj, česar ne potrebujejo. »Finančno pismen posameznik bo ravnal kot kapitalist v malem in plemenitil svoje premoženje. Strah, ki se tu pojavlja, je: kaj se bo zgodilo potem, ko bomo vsi kapitalisti, kdo bo potem delal, in podobno,« razmišlja. A Milivojević vseeno pravi, da bi morala biti obveznost države, da poskrbi za finančno pismenost mladih, saj iz tega izhaja tudi finančno inteligentno vedenje, ki vodi do povečanja bogastva, ne le posameznika, temveč tudi države nasploh. »Takšna država bi bila bogatejša in tudi bolj urejena,« je prepričan. Bolje bi bilo tudi mladim, ker bi sami poskrbeli za svojo finančno usodo in ker ne bi računali na pokojnine, socialne transferje države. »Zrasli bi v generacijo, ki bi bila bogatejša, zadovoljnejša od generacije svojih staršev,« še poudarja.

setnikar-cankar-stanka1.1410204095.jpg.n.960px.jpg.o.600px.jpg
Podpiram programe, ki vključujejo vsebine o financah. Izkoristila bom vse možnosti za podporo projektom, ki bodo najprej pilotno vnašali vsebine podjetnosti. S tem bi pozitivno vplivali na kompetence otrok, dijakov. Stanka Setnikar Cankar, ministrica za izobraževanje, znanost in šport

Nova ministrica podpira finančno izobraževanje

In kaj počne država na tem področju? Leta 2010 je Slovenija sprejela Nacionalni program finančnega izobraževanja (NPFI). Po štirih letih se na tem področju ni zgodilo prav veliko, kar pa na ministrstvu za finance zavračajo in pravijo, da je njihov napredek viden iz letnih poročil vladi. Po preverbi teh poročil bi se s tem sicer težko strinjali.

Da ne bo vse prepuščeno milosti raznih »nedelujočih« državnih programov, zbuja upanje izjava Stanke Setnikar Cankar, nove ministrice za izobraževanje, znanost in šport, ki pravi: »Podpiram programe, ki vključujejo vsebine o financah. Izkoristila bom vse možnosti za podporo projektom, ki bodo najprej pilotno vnašali vsebine podjetnosti, da bi jih pozneje lahko vključili tudi v samostojne predmete ali dodane vsebine že znanim predmetom. S tem bi pozitivno vplivali na kompetence otrok, dijakov.« Od besed k dejanjem.

Mladi in denar

Da se na tem področju vendarle že nekaj premika, kaže iniciativa revije Moje finance. Pri njej so se lotili projekta finančnega opismenjevanja mladih, starih od 13 do 19 let, prek krožkov Mladi in denar v šolah. Ta september ga bo začelo izvajati 64 osnovnih in srednjih šol, njegov obisk pa je brezplačen. Zanimanje med šolarji je preseglo vsa pričakovanja, navdušeno razlagajo učitelji. Na trboveljski gimnaziji in srednji ekonomski šoli, recimo, je učiteljici in mentorici krožka Gabrijeli Blaznek uspelo k vpisu v krožek prepričati kar 33 dijakov, kar je 10 odstotkov vseh dijakov. »Finančna pismenost je ena izmed temeljnih kompetenc za sodobno življenje, s katero bi morali opremiti učence,« meni tudi Andreja Šifer iz Osnovne šole Gorica v Velenju. Na krožek, ki ga bo vodila, se je prijavilo 15 učencev. (več o tem pišemo v članku Juhu, krožek Mladi in denar v 64 šolah!)

Krožke bodo vodili učitelji na svojih šolah. Milivojeviću se to sicer ne zdi najboljša ideja. »Ljudem v šolstvu denar ne pomeni kake velike vrednote, zato so se odločili za delo z otroki, ki ni tako dobro plačan poklic. Pri opravljanju svojega poklica zasledujejo druga zadovoljstva,« pojasnjuje. »Učitelji nismo tisti, ki hodimo v razred samo zato, da smo tam, temveč izvajamo veliko projektov. Šola je tudi prostor, kjer se mladi pripravijo na življenje,« pa odgovarja Marija Verbič, ravnateljica ljubljanske srednje zdravstvene šole. Na zavodu za šolstvo pa pravijo, da so učitelji oziroma profesorji gospodinjstva za zdaj edini med učiteljskimi profili, ki imajo v okviru dodiplomskega izobraževanja v študijskem programu ekonomske in finančne vsebine.

Učitelji so vendarle tisti, ki imajo pedagoška znanja, in bodo zato vse skupaj znali ustrezno prenesti na mlade, meni urednik revije Moje finance Matjaž Nidorfer. Zato so za učitelje pripravili štiri izobraževanja in praktični vsebinski priročnik za vodenje krožka, ki so ga napisali osebni finančni svetovalci Mitja Vezovišek, Samo Lubej, Tina Puncer ter kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar.

Več o projektu na [mladi-denar.si]

9
Komentiraj

Preberite tudi:

17.09.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.