(finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki (finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki Ker odraslim primanjkuje zamisli, kam z denarjem, smo preverili, kaj bi z 10 tisočaki naredili najstniki.
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Zmago sta si v Bruslju priborili najstnici Zala Kacafura Stanič in Sanja Feltrin iz Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči.
(mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše (mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše Sliši se sanjsko – potuješ po svetu in spiš zastonj. Včasih to sicer vključuje tudi kakšno protiuslugo, kot je čuvanje živali ali kar hiše. Poiskali smo nekaj brezplačnih možnosti potovanja, ki ne vključujejo spanja na tujem travniku ali pod mostom. Primerno tako za mlade kot bolj avanturistične družine.
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.
Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!

Kako naj izberem svoj sanjski poklic?

V službi preživimo tretjino svojega življenja, zato je izbira pravega, sanjskega poklica kar težka naloga; velikokrat mlade pri tem usmerjajo vzorniki, kot so starši, učitelji, tudi kakšen zvezdnik; recimo Žan bi bil rad DJ ali glasbeni producent, Jan in Arnika plesalca, Eva bi bila grafična oblikovalka, Andraž profesor, Katarina srčna kirurginja; preverili smo, kako lahko sanje postanejo resničnost.

Najstniki imajo velikokrat napačne predstave o nekaterih poklicih - o njih veliko slišijo, seveda v presežnikih, v različnih nanizankah, resničnostnih šovih... Na odločitve mladih pri izbiri poklicev odločilno vplivajo vzorniki. To so starši, okolica ali bolj »otročji« zgledi, ki izhajajo iz pop kulture, kot so pevci, igralci, pravljične balerine, piloti..., razmišlja Jaka Vadnjal, profesor na Gea Collegeu. Ob tem se spomni, da je bila pred dvema letoma forenzika med bolj obleganimi študiji pri nas, saj so se prav takrat predvajale tri različne nanizanke o forenzikih hkrati. Zdaj je menda podobno tudi s kuharskim poklicem ob poplavi resničnostnih šovov na to temo. »Starši bi morali pri otroku spodbujati predvsem radovednost in ustvarjalnost, da se sami najdejo v življenju. Poklicev v smislu zajamčene službe ni več,« svetuje Vadnjal. Ob tem se spomni besed rektorja univerze Queen Mary v Londonu, ki je brucem na začetku šolskega leta dejal: »Od vas se pričakuje, da boste ustvarjali delovna mesta, in ne da jih boste iskali.«

shutterstock-220253389.1413036873.jpg.o.600px.jpg

Razmere na trgu dela so se korenito spremenile in jih še ne dojemamo dobro. Vedno bomo recimo potrebovali obrtne storitve, kot je frizer, a je vprašanje, kako se bo njihovo delo opravljalo. »Ker nisem zahtevna stranka, bi me zlahka strigli, medtem ko vam odgovarjam na vprašanja,« pravi Vadnjal. Menedžer, podjetnik, odvetnik in državni uradnik - so najbolj zaželeni poklici med 3.149 dijaki s 55 srednjih šol, kaže raziskava Gea Collegea.

Ko govorimo o sanjskih poklicih, pa Katarina Veselko, psihologinja iz O. K. Consultinga, pravi, da je otroke najprej pomembno naučiti, da idealnih poklicev ni. »V vsakem izmed teh poklicev je tudi 'temna stran', nujne neprijetnosti, o katerih nanizanke ne govorijo. Niso vse dobre stvari prijetne in občasna neprijetnost ni znamenje, da smo izbrali napačen poklic,« še dodaja.

Sanjski poklic - resničnost ali mit

smrekar-laura9-br.1413036867.jpg.o.240px.jpg
»Američani v povprečju zamenjajo kar od tri do pet poklicev, ta številka naj bi bila do leta 2030 še večja - od pet do deset poklicev. Torej ne le da nekateri zamenjajo različna podjetja ali delovna mesta, izšolajo se celo za drug poklic in opravljajo povsem drugačno delo. Ta "moda" se zdaj seli tudi k nam.« Laura Smrekar, avtorica poglavja v priročniku z naslovom Kako naj izberem svoj sanjski poklic Foto: Barbara Reya

Ali sanjski poklici sploh obstajajo? Sanjski poklic je nevarna zabloda današnjega časa, podobno kot idealni partner, opozarja Veselkova. V realnosti bomo srečnejši, če tako partnerja kot tudi poklic izberemo na podlagi lastnih vrednot in življenjskega sloga, ki si ga želimo. »Izberi si delo, ki ga imaš rad, in ne boš delal niti en dan v življenju,« se glasi misel kitajskega filozofa Konfucija. Veselkovi se zdi zavajajoča. Namiguje namreč, da je »idealno« delo vedno prijetno - pa ni tako. Nobenega poklica ni, ki ne bi vseboval tudi manj prijetnih opravil in težkih trenutkov. Jako Vadnjala pa je zmotila besedna zveza sanjski poklic. Spletni iskalnik Google najde 15 tisoč zadetkov za sanjski poklic in 54 tisoč zadetkov za sanjska služba. In kaj je sanjska služba? »Povezana je s solidnimi prihodki, potovanji, občutkom, da si pomemben. Ni pomembno, v katerem poklicu, ampak kaj se ti dogaja v življenju. Da ni dolgčas,« razmišlja profesor.

Dilema mladih

Številni otroci ne vedo, katero izobraževanje bi sploh izbrali, saj ne poznajo dobro samih sebe, opaža kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar, avtorica devetega poglavja v priročniku Mladi in denar z naslovom Kako naj izberem svoj sanjski poklic. Preden se sploh lahko odločijo, morajo odgovoriti na vprašanja, kot so: kaj želim v življenju početi, kakšne so moje osebnostne lastnosti, katera znanja in sposobnosti imam, kakšne so potrebe in smernice na trgu dela, kateri so najbolj iskani poklici, kakšne so možnosti šolanja oziroma med čim naj izbirajo, našteva. Morda se zdi, da je razmišljanje o »smislu življenja« in »življenjskem poslanstvu« prevelik zalogaj za osnovnošolca, a le s takšnimi vprašanji lahko tudi 15-letnik zelo dobro ozavesti, kaj želi v življenju početi, dodaja Veselkova. Ugotovitve so zanj lahko kot nekakšni smerokazi, s katerimi skozi življenje ugotavlja, ali je »na pravi poti«, namesto da bi se osredotočal samo na to, ali v procesu dela uživa. Ljudje, ki opravljajo delo, s katerim so zadovoljni, so navadno za svoje delo tudi notranje motivirani. Ob tem Veselkova razmišlja, da je Konfucij s svojo mislijo želel povedati, da delo, čeprav morda ni nujno prijetno, še vedno opravljamo in nam prinaša zadovoljstvo. Da pa bomo zadovoljni v življenju in z delom, je pomembno, da se čim bolj sami odločamo o tem, kaj, kako, kdaj in s kom bomo delali; da napredujemo in izboljšujemo svoje sposobnosti ter da v svojem delu vidimo smisel in se zavedamo, da s tem prispevamo k nečemu, kar je večje od nas samih, našteva Veselkova.

Moja hčerka je odvetnica, sin pa zdravnik

Velikokrat pa mladi pri izbiri poklica podležejo vplivom iz okolja - recimo željam staršev. A tudi starši včasih malo preveč idealizirajo nekatere poklice. Njihov tipičen nasvet je bil: »Poišči si delo v javni upravi, pa ti ne bo nič hudega v življenju.« Toda zdaj so se razmere nekoliko spremenile, zato morda tega ne svetujejo več v takšnem obsegu. Seveda se je treba pohvaliti tudi pred sosedi, zato je bolj primeren poklic s prestižnim nazivom, recimo doktor. Ste že slišali, da bi se kateri izmed sosedov širokoustil, da sin dela kot mesar ali hčerka za tekočim trakom? »Starši, ki otrokovo vrednost pogojujejo z njegovim poklicem ali svojo vrednost s tem, kaj si mislijo sosedi, bodo zelo otežili tako svoje kot tudi otrokovo življenje,« je jedrnata Veselkova. Logično je, da starši za svoje otroke želijo le najboljše, a po koncu adolescence ali v zgodnjih dvajsetih niso več odgovorni za njihove odločitve. Prej se sprijaznijo, da lahko le otrok sam izbere pot, ki je zanj najboljša, lažje jim ga bo izpustiti v svet, še dodaja.

Vadnjal se ne strinja. »Starši, sploh zadnje čase, pogosto preveč tarnajo nad svojim poklicem. Velikokrat slišim od študentov, sicer otrok odvetnikov, zdravnikov, državnih uradnikov, da ne želijo v te poklice, ker že vse življenje poslušajo, kako je grozno. So pa nekateri poklici v družbi že v osnovi bolj spoštovani, na primer zdravnik, odvetnik, pilot, v nekaterih primerih vojaki,« pravi.

veselko-katarina-xx.1413036869.jpg.o.600px.jpg
»Sanjski poklic je nevarna zabloda današnjega časa, podobno kot idealni partner. V realnosti bomo srečnejši, če tako partnerja kot tudi poklic izberemo na podlagi lastnih vrednot in življenjskega sloga, ki si ga želimo.« Katarina Veselko, O. K. Consulting

Ne plača, ampak življenjski slog

Pričakovani zaslužek ne sme in ne more biti glavno merilo pri odločitvi, vsekakor pa ga je treba raziskati, meni Valerija Čuček Schmalzer iz Kadisa. Ni dobro, da se poklic izbira predvsem zaradi pričakovanega velikega zaslužka ali da se izogiba poklicem, v katerih so plače v povprečju nižje. Če nekdo želi biti računalniški programer, ker ve, da lahko dobi precej dobro plačo, pa ga to področje v resnici sploh ne zanima, bo težko uspešno končal šolanje, če pa ga že bo, bo verjetno slab računalničar, kar pomeni, da velikega dohodka, o katerem je sanjal, ne bo dosegel, navaja primer. »Pričakovana plača za 'mulce' ni pomembna. Ta pojem je zanje preveč abstrakten,« meni Vadnjal. Bolj kot plača je za mlade pomemben življenjski slog, ki ga pričakujejo oziroma želijo, dodaja Veselkova. »Če si nekdo želi prestižnega življenja, je zanj bolje, da izbere poklic, s katerim bo lahko veliko zaslužil - in verjetno ne bo postal pisatelj ali učitelj,« pravi. Nekaterim so bolj pomembne druge stvari, recimo prilagodljiv delovni čas, možnost daljših dopustov ali dodatnih izobraževanj, dovolj prostega časa za družino, predvidljiv in stabilen delovnik... »Vsak naj se odloči, kakšno življenje želi živeti, in nato išče poklic, ki mu bo to omogočal,« svetuje Veselkova. Vadnjal se ob tem spominja skupine fantov, ko je predaval na srednji kmetijski šoli: »Fantje so z velikim navdušenjem opazovali nov stenski koledar, vsak mesec druga slika. Bil sem prepričan, da so na slikah punce, pa so bili različni modeli traktorjev.«

Zamenjava služb

vadnjal-jaka7-br.1413036870.jpg.o.240px.jpg
»Starši bi morali otrokom predvsem spodbujati radovednost in ustvarjalnost, da se sami najdejo v življenju. Poklicev v smislu zajamčene službe ni več.« Jaka Vadnjal, Gea College Foto: Barbara Reya

Tudi če se odločimo za poklic, za katerega pozneje spoznamo, da nas v resnici sploh ne zanima, še ni konec sveta. Poklic lahko preprosto zamenjamo, seveda z nekaj truda. Recimo Američani v povprečju zamenjajo kar od tri do pet poklicev, ta številka naj bi bila do leta 2030 še večja - od pet do deset poklicev. Torej ne le da nekateri zamenjajo različna podjetja ali delovna mesta, izšolajo se celo za drug poklic in opravljajo povsem drugačno delo, pravi Laura Smrekar. Opaža pa še, da se ta »moda« zdaj seli tudi v deželo pod Alpami. Pa smo Slovenci res pripravljeni na takšne zamenjave? »Nismo,« je jedrnat Vadnjal. Slovenci smo precej statični. Zaradi službe se ne preselimo niti iz kraja, kjer smo pognali korenine, zato ne verjame, da se bo kratkoročno kaj spremenilo.

»Takšno ekstremno zamenjevanje poklicnih poti, kot je v ZDA, pri nas ostaja prej izjema kot pravilo,« meni Veselkova. Verjame pa, da so mladi danes pripravljeni na to, da bodo v svoji karieri zamenjali kar nekaj zaposlitev. Čeprav je v marsikaterem slovenskem podjetju zvestoba delavcev še vedno vrednota, pa se trg dela vse bolj spreminja v smeri večje prožnosti in pretočnosti. Deloma zaradi nuje in deloma zaradi drugačnih želja, dodaja.

Danes na trgu dela

Da sploh vemo, kam in kako, moramo poznati zahteve trga dela. Kaj pravzaprav iščejo delodajalci in kaj bodo čez pet ali 10 let? Danes vemo, da na trgu močno primanjkuje kadrov z naravoslovno in tehnično izobrazbo in ti bodo tudi v prihodnje med bolj iskanimi, pravi Laura Smrekar. A to ne pomeni, da je treba biti del črede. Ta hip so deficitarni kadri, ki načeloma zelo hitro dobijo delo, ker jih na trgu ni veliko, recimo kuharji, natakarji, mesarji, orodjarji, zidarji, varilci, razvijalci informacijskih sistemov, programerji, tehnologi, inženirji strojništva, gradbeništva in elektrotehnike. Suficitarni poklici, po katerih podjetja najmanj povprašujejo in jih je na trgu dela ogromno, pa so recimo arhitekt, sociolog, novinar, filozof, zgodovinar, tajnik, uradnik v računovodstvu in knjigovodstvu, tehnik tekstilne tehnologije. »Poleg izbire poklica so pomembne tudi druge stvari, recimo povezovanje znanj in spretnosti, na primer menedžerskih znanj s spretnostmi trženja in z znanji s področja informacijske tehnologije, ter tudi povezovanje različnih znanj, mehkih veščin in vseživljenjsko učenje,« pravi Smrekarjeva. Seveda je treba spremljati tudi smernice. Zaradi novih tehnologij nastajajo novi poklici, kot je recimo spletni pogrebnik, turistični vodnik, robotika... Prav tako pa zaradi tehnološkega napredka in vse večje avtomatizacije izumirajo nekateri poklici, kot so čevljar, dežnikar, strojepisec.

mladi-mf10-2.1413037816.jpg.o.600px.1413037847.jpg

Kako izbrati pravi poklic? Priporoča Laura Smrekar:

1. Oglejte si videoposnetek govora inovativnega, uspešnega podjetnika, zdaj sicer žal že pokojnega Steva Jobsa standfordskim diplomantom z naslovom You`ve got to find what you love (Poiskati morate tisto, kar imate radi). Gre za odličen motivacijski in čustveno nabit govor, ki mlade spodbuja, naj živijo svoje sanje in naj delajo, kar jih veseli.

2. Izdelajte časovno kapsulo: otrok naj na list papirja napiše svoj sanjski poklic (največ do pet), razloge, vzornike s področja dela, če jih ima. Če nima sanjskega poklica, pa naj zapiše hobije oziroma stvari, ki so mu všeč, poklice, ki mu niso všeč. Tudi to, da vemo, kaj nas ne veseli, je lahko dobro izhodišče. Čez čas odprite kapsulo in preverite, ali so se želje kaj spremenile.

3. Otroku predstavite svoj poklic, poklice sorodnikov... Če imate možnost, predlagajte šoli ali vrtcu, da bi starši otrok predstavili svojo službo, poklic.

Kateri je bil vaš sanjski poklic, ko ste bili še otrok?

Jaka Vadnjal, Gea College: »Gradbeni inženir, do onemoglosti sem gradil hiše iz lego kock, tudi po več na dan. Pozneje se je to večkrat spremenilo, ampak to je prvi spomin.«

Katarina Veselko, O. K. Consulting: »Kot majhna deklica sem hotela biti umetnica: želela sem si postati pesnica, pisateljica ali pa igralka, ker me zanimajo ljudje in njihovo doživljanje. Danes sem iz istega razloga psihologinja, a se v prostem času veliko ukvarjam z improvizacijskim gledališčem, rada pa tudi kaj napišem.«

Laura Smrekar, Competo: »Želela sem postati veterinarka. Od nekdaj obožujem živali.«

Anketa: Kateri bi bil tvoj sanjski poklic?

Žan Vončina, 18 let (na desni spodaj): »Sanjski poklic bi bil delo DJ in glasbenega producenta. To me veseli in ne vidim se v drugem poklicu.«

voncina-zan-xx.1413036862.jpg.o.600px.jpg

Jan Ravnik, 19 let: »S plesom se ukvarjam že od šestega leta in želim nadaljevati do konca. Ta poklic ti daje svobodo, da ustvarjaš, kar želiš, in pri tem uživaš, na druge plesalce prenašaš svoje znanje, jih želiš izobraziti v dobre plesalce in tudi koreografe.«

ravnik-jan-xx.1413036863.jpg.o.600px.jpg

Andraž Stevanovski, 17 let: »Moj sanjski poklic je biti profesor matematike in kemije, ker pa vem, da oboje ne bo mogoče, bom izbral enega od teh.«

stevanovski-andraz-xx.1413036864.jpg.o.600px.jpg

Eva Bevec, 16 let: »Če bi se danes morala odločiti za poklic, bi se gotovo odločila za nekaj, kar je povezano z umetnostjo in oblikovanjem, saj me to veseli. Verjetno bi izbrala poklic grafičnega oblikovalca - delo je raznovrstno in pestro ter domišljiji pušča prosto pot.«

bevec-eva-xx.1413036865.jpg.o.600px.jpg

Manca Suhadolnik, 18 let:»Rada bi bila vodja umetniško-izobraževalnega centra za otroke in mladino, ker si želim delati z otroki in jim prenašati znanje o kulturi in umetnosti.«

suhodolnik-manca-xx.1413036866.jpg

Arnika Matko Juvančič, 16 let: »Na svojem področju sem zelo ambiciozna. Ta hip je moj največji cilj narediti avdicijo za plesni ansambel v tujini in čim dlje plesati v ansamblu. To pomeni: treniranje, nastopanje, potovanje. Če bi se namesto tega morala odločiti za kaj drugega, pa bi imela težave.«

matko-juvancic-arnika-xx.1413036872.jpg.o.600px.jpg

Katarina Bole, 17 let: »Želim si biti srčna kirurginja, ker se mi zdi, da je nadnaraven občutek, ko imaš v svojih rokah življenje nekoga in moč, da mu pomagaš.«

bole-katarina-xx.1413036871.jpg.o.600px.jpg

Nastja Uršula Virk, 16 let: »Če bi si danes morala izbrati poklic, bi želela biti psihologinja ali pa bi izbrala poklic, povezan z umetnostjo - vsekakor nekaj, kar bi me veselilo in kar mi vsaj na začetku ne bi pomenilo muke, bremena. Sicer pa je do obdobja, ko se bom zaposlovala, še dolgo in verjetno se bodo do takrat moji interesi rahlo spremenili, seveda bo moja izbira zelo odvisna tudi od takratnih razmer in od osebnega uspeha.«

virk-nastja-ursula-xx.1413036867.jpg

Anketo je pripravila Tisa Neža Herlec; odgovarjali so na vprašanje: Kako izbrati pravi poklic?

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.