(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Šus in petica! So ocene sploh pomembne?

So enice res lahko usodne in ali petice res odpirajo vsa vrata? So ocene sploh pravo merilo znanja? Preverili smo, kako šolske ocene vplivajo na poznejše življenje. Najbogatejši Slovenec Sandi Češko se svojih ocen sploh ne spomni, najbogatejša Slovenka Iza Login pa se spomni predvsem ocen do faksa; razkrivamo mnenja mladih, učiteljev, psihologov, podjetnikov in znanih Slovencev o ocenah.

»Po 11 letih šolanja so ocene postale stalnica v mojem življenju,« začne pripovedovati 17-letni dijak Uroš Prešern, nadobudni mladi naravoslovec, ki se udeležuje različnih olimpijad, kot sta lingvistična in naravoslovna, ter dosega omembe vredne rezultate. Že iz opisa lahko sklepamo, da petice stresa iz rokava. »Z ocenami in s šolo nikoli nisem imel težav, saj sem bil vedno odličen,« potrdi. A tudi takšnim odličnjakom lahko kakšen predmet povzroča preglavice. Za Uroša je recimo največji uspeh dobra ocena pri angleščini, saj ima pri tem predmetu več težav, zato mora v učenje vložiti veliko več časa kot recimo v učenje matematike ali kemije. »Ta predmeta mi preprosto bolj ustrezata,« priznava. Ocene se mu sicer zdijo pomembne, a meni, da jim danes prepisujemo preveliko vlogo. »Bolj kot številka, ki jo dobiš za znanje, je pomembno znanje, ki ga dobiš z učenjem,« pravi. Dobra ocena namreč ni vedno odsev dobrega znanja.

shutterstock-192172892.1413039448.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Ocenjevalni sistem se mu na splošno zdi učinkovit, predvsem zato, ker spodbuja učenje. »Po pravici povedano, bi se malo dijakov učilo, če ne bi bilo ocen,« doda. Sistem pa ima tudi nekaj slabosti - je precej neprožen in zahteva, da se mu posameznik prilagaja. Uroš je prepričan, da bi moralo biti nasprotno, saj je vsak dijak edinstven in ima svoj način razmišljanja in reševanja problemov. »Velikokrat se zgodi, da slaba ocena ne pomeni slabega znanja dijaka, sistem mu preprosto ne ustreza,« razmišlja. Prav tako meni, da ocenjevalni sistem s svojimi predpisanimi merili zavira razumsko učenje - to je učenje, pri katerem dijak snov razume in jo zna uporabljati -, spodbuja pa učenje na pamet, »piflanje« ter sezonsko učenje, torej le pred kontrolno nalogo.

Urošu so ocene pomembne le zaradi vpisa na fakulteto, priznava. »Sicer pa je pomembnješa količina znanja, ki jo odneseš s sabo v svet,« dodaja. Starši mu niso nikoli »težili« zaradi učenja in za ocene ni prejemal nagrad. »To se mi zdi prav, saj lahko nagrajevanje vodi do tega, da je otroku več do ocen kot do znanja,« dodaja. Uroš še opaža, da je vse več dijakov pod stresom zaradi ocen. »To negativno vpliva na raven njihovega pridobljenega znanja,« sklene.

seles-veronika-xx.1413039437.jpg.o.600px.jpg
»Nekateri profesorji so včasih malce nemoralni in krivični in hočejo vse prej kot znanje.« Veronika Podgoršek, psihologinja s Psihoterapevtskega inštituta PTI Foto: Dean Duboković

Taja: Ocene ne odsevajo znanja

»Ocene kažejo le odstotek znanja, ki smo ga pridobili v nekem časovnem obdobju, zato se mi na splošno ne zdijo pomembne, saj v resnici ne odsevajo znanja posameznika,« komentira Taja Oman, študentka na fakulteti za dizajn. Na njeni fakulteti večino znanja pridobijo prek projektov in profesorji jih ocenjujejo glede na sposobnosti, znanje in trud, ki ga vložijo v projekt. »Dobra ocena mi pomeni, da sta čas in trud, ki ju vlagam v projekt, poplačana, dojemam jo kot nekakšno nagrado na koncu semestra. Nad slabo oceno sem ponavadi razočarana, razen če gre za izpit, ki ga številni težje opravijo, ali pa imam strogega profesorja,« razloži svoje stališče. Včasih se zgodi, da so nekateri slabše ocenjeni, čeprav so bolj splošno razgledani in imajo veliko znanja z nekaterih področij. »Uspešen je lahko tudi nekdo, ki nikoli ni imel petic in 10, odvisno, koliko iznajdljiv je,« meni Taja. S šolo nikoli ni imela težav. »V osnovni sem bila odličnjakinja, zato mi srednja šola ni delala težav in tudi zdaj na fakulteti je moje povprečje skoraj devet, s čimer sem zelo zadovoljna,« se malce pohvali.

Taji se zdi sistem ocenjevanja kar v redu, vendar bi po njenem mnenju morali biti nagrajeni tudi tisti, ki se zelo potrudijo, pa vseeno dobijo slabšo oceno. Starši se v njene ocene ne vtikajo, prav tako je niso nagrajevali za dobre ocene, nekaj malega pa je dobila ob koncu leta za spričevalo. »Če sem v šoli naredila kakšno napako, dobila negativno oceno, sem jo popravila zase. Nikoli nisem tega delala zaradi staršev,« pravi.

goljar-matija5-br.1413039438.jpg.o.600px.jpg
»Ljudje dobijo diplomo, tudi če v resnici niso tako sposobni, in dokler je sistem tak, skoraj noben zaposlovalec ne bo gledal

na diplomo, temveč na reference.« Matija Goljar, ki vodi pospeševalnik mladinskega podjetništva Ustvarjalnik Foto: Barbara Reya

Kaja: Dobra ocena ji daje samozavest

Kaja Kraševec obiskuje 6. razred osnovne šole. Ko smo ji postavili podobna vprašanja kot Urošu in Taji, smo dobili precej drugačne odgovore. Kaji slaba ocena pomeni, da se bo morala bolj učiti, dobra ocena pa ji da samozavest, saj se je snov dobro naučila. Sicer je njen uspeh odličen, ji pa nekateri predmeti delajo kar nekaj težav, recimo slovenščina, angleščina in matematika. Najmanj truda vloži v oceno pri športni vzgoji. Kaja malce potarna, da so merila ocenjevanja stroga in bi jih morali znižati. Za ocene pa meni, da ne vplivajo na prihodnost posameznika in pridobivanje zaposlitve. Starši jo včasih malce spodbudijo, naj popravi ali izboljša kakšno oceno, včasih pa tudi »težijo«, da bi se morala več učiti. »Če dobim slabo oceno, mi za nekaj časa vzamejo računalnik, in če je bilo šolsko leto uspešno, dobim ob koncu nagrado,« dodaja Kaja.

presern-uros2-xx.1413039435.jpg.o.240px.jpg
Uroš Prešern, dijak: »Sistem spodbuja učenje na pamet, "piflanje", ter sezonsko učenje, torej le pred kontrolno nalogo, zavira pa razumsko učenje - to je učenje, pri katerem dijak snov razume in jo zna uporabljati.«

Zdravljenje kompleksov?

Nekateri mladi zaradi ocen doživljajo stres, te celo vplivajo tudi na njihovo samopodobo. »Nekateri profesorji so včasih malce nemoralni ter krivični in hočejo vse prej kot znanje. Nekateri profesorji prek otrok, dijakov ter študentov celo 'zdravijo' svoje komplekse,« opaža Veronika Podgoršek, psihologinja s Psihoterapevtskega inštituta PTI. Ocene lahko na učence vplivajo tudi motivacijsko, če jih prejmejo od profesorjev, ki so pri svojem delu korektni. »Ocenjevanje, presojanje, primerjanje je nekaj normalnega in sestavni del človeka že od samega začetka. Pomembno je, kako ocenjujemo, da že v rosnih letih ne uničimo otrokove samoiniciativnosti, smelosti, drznosti ter samozavesti,« doda. In kaj storiti, če imajo mladi težave z ocenami? »Mladi naj lepo in mirno stopijo do profesorja in se z njim pogovorijo. Vprašajo naj ga o merilih in podobno,« svetuje. Kaj pa lahko naredijo starši? Je otroke pametno nagrajevati za dobre ocene in kaznovati za slabe? »Nič ni narobe, če damo otroku za dosežek (na primer končni uspeh) neko nagrado, to lahko zelo pozitivno vpliva. Tudi ko smo starejši, imamo radi nagrado za dobro opravljeno delo. Namesto kaznovanja pa se mi zdi bolje, da poiščemo skupno rešitev in spet najdemo motivacijo za v prihodnje,« še svetuje.

Kako pa na ocene gledajo učitelji?

»Travme, ki jih otroci doživljajo zaradi ocen, so pogosto posledica prevelikih pričakovanj dijakovih staršev,« opozarja učiteljica Gabrijela Blaznek, ki poučuje na Gimnaziji in ekonomski šoli Trbovlje. Takšne težave potem uspešno rešujejo s pomočjo šolske psihologinje, dodaja. Sicer pa je Blaznekova članica delovne skupine za pripravo meril in standardov za ocenjevanje in točkovanje v okviru projekta unisVET. »Teoretična izhodišča so dobro pripravljena,« meni. Pravila ocenjevanja se ji ne zdijo sporna, če jih spoštujejo tako dijaki kot profesorji, ocena pa je rezultat vrednotenja doseženega znanja. Na šoli, na kateri poučuje, izvajajo kriterijsko ocenjevanje. Ali učitelji upoštevajo sistem ali občasno naredijo kaj po svoje? »Na naši šoli vsekakor sledimo sistemu. Profesor že prvo uro dijakom predstavi sistem ocenjevanja, ki je pozneje dostopen tudi v spletnih učilnicah,« dodaja. Blaznekova se zaveda, da skoraj noben delodajalec ne gleda na ocene, a vseeno meni, da so pomembne za napredovanje v višji razred, letnik, kar na koncu vodi do izobrazbe.

OMAN-TAJA.1413039446.jpg.o.240px.jpg
Taja Oman, študentka na fakulteti za dizajn: »Če sem v šoli naredila kakšno napako, dobila kakšno negativno oceno, sem jo popravila zase, nikoli nisem tega delala zaradi staršev.«

Podjetniki in njihove ocene

Pogledi na ocene, ocenjevanje so torej različni. Kaj pa o tem pravijo podjetniki? Politolog Sandi Češko, ki zadnja leta zaseda vrh lestvice najbogatejših Slovencev, pravi, da se svojih ocen sploh ne spomni. Kar precej natančno pa se jih spominja Iza Login, soustanoviteljica podjetja Outfit7 in ena najbogatejših Slovenk. Šolske ocene se ji zdijo pomembne, saj so pogoj za napredovanje. Ne strinja pa se s sistemom ocenjevanja, saj se premalo upoštevajo vloženi trud, pripravljenost in predvsem sposobnosti ocenjevanja. Petica je lahko dobra ocena, če je to najvišja ocena. Prav tako pa je lahko dobra ocena dvojka, če je učenec vložil največ, kar je zmogel, pravi. »V zahodnem svetu smo preveč usmerjeni v končno oceno, ne pa v dejanske sposobnosti, osebno nadarjenost in odgovornost učenca,« opozarja. Ob tem se spomni svojih šolskih dni: »Sistem je bil takrat precej podoben. Imeli smo napovedane le kontrolne naloge in na ustno ocenjevanje smo morali biti pripravljeni vsak dan, kar je po mojem mnenju malce težje.« Spominja se, da se ji za predmete, ki jih je poučeval dober učitelj, sploh ni bilo treba učiti, saj so ji bile ure tako zanimive, da se jih spominja še danes. »Učenje bi moralo biti tako izvedeno - učenci bi potem radi hodili v šolo in bi znanje kar srkali vase,« je prepričana. Mlajšega sina so zato poučevali doma (več o tem v okviru).

Sicer pa je v svetu kar nekaj primerov uspešnih podjetnikov, ki niso bili najbolj vzorni učenci ali študenti, recimo milijarder in inovator Richard Branson ni končal niti srednje šole, je pa že pri 16 letih ustanovil časopisno podjetje in nato glasbeno založbo, iz katere je zrasel Virgin Records, nato pa Virgin Group, ki združuje 400 različnih podjetij. Med faliranimi študenti so recimo tudi Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka, pa Bill Gates, ustanovitelj Microsofta, in še bi lahko naštevali. Zadnje raziskave kažejo, da kar 20 odstotkov ameriških milijonarjev nikoli ni bilo vpisanih na fakulteto. Omenimo še en zabaven primer: učitelj grščine je geniju Albertu Einsteinu zabičal, da iz njega nikoli ne bo nič, pa čeprav ni bil slab dijak, a se je učil samo tiste predmete, ki so ga najbolj zanimali, seveda grščina ni bila med njimi.

So ocene pomembne pri delodajalcih?

»Ocene nikakor niso merilo za zaposlovanje,« odgovarja Iza Login. »Včasih je zahtevana izobrazba, recimo pri pravnikih, vendar ocene niso merilo,« poudarja. V njihovem podjetju Outfit7 vsak kandidat najprej reši strokovni test, da pokaže stopnjo svojega znanja, ocenjujejo še, kako je prišel do manjkajočih informacij, pa tudi odgovornost, natančnost in zagnanost, ki jih je pokazal pri reševanju testa. Testi pa se rešujejo doma in niso časovno omejeni, še dodaja. Z njo se strinja tudi Matija Goljar, ki vodi pospeševalnik mladinskega podjetništva Ustvarjalnik: »Med akademskim znanjem, ki je pridobljeno v šoli, in dejansko uporabnim znanjem, ki ga pričakujejo podjetja, je zelo velika razlika. Težava je v tem, da ljudje dobijo diplomo, tudi če v resnici niso tako sposobni, in dokler je sistem tak, skoraj noben zaposlovalec ne bo gledal na diplomo, temveč na reference,« pojasnjuje.

Ocene so pomembne, a le za napredovanje v višje letnike, razrede. Vsaka slaba ocena torej še ne pomeni katastrofe, delodajalci pa tako in tako ocen, učnega uspeha ali blestečih diplom ne jemljejo kot glavno merilo za zaposlitev. Zato spodbujajte svoje otroke k učenju za znanje, ne pa za ocene.

krasevec-kaja-xx.1413039449.jpg.o.600px.jpg
Kaja Kraševec, 6. razred osnovne šole: »Če dobim slabo oceno, mi starši za nekaj časa vzamejo računalnik, in če je bilo šolsko leto uspešno, dobim ob koncu nagrado.«

Zakaj se je sin Ize Login šolal doma

Iza Login in njen mož, ki sta soustanovitelja uspešnega podjetja Outfit7 in sta tudi na lestvici najbogatejših Slovencev, sta se odločila, da mlajšega sina vpišeta v program »Homeschooling« - šolanje doma. »Moj mlajši sin je srednjo šolo končal po sistemu šolanje na domu v Kalifornijski šoli Global Village School. Z možem sva bila njegova domača učitelja, učitelji za vsak predmet pa so bili z različnih koncev ZDA in so mu pomagali, kadarkoli je imel vprašanja. Pri vsakem predmetu je moral predelati ogromno snovi, knjige so bile debele, kakovostne, a drage. Da je končal posamezen predmet, je moral vložiti veliko več dela, kot ga denimo vloži enako sposoben učenec v Sloveniji. Za dokazovanje svojega znanja ni reševal testov, ampak priprav­ljal eseje, seminarske naloge, reševal naloge...« opisuje Loginova. Prepričana je, da ima njen sin danes veliko več znanja, kot bi ga imel, če bi se šolal po kateremkoli klasičnem šolskem sistemu. Zakaj? »Znanje je bilo posredovano tako, da ga je zanimalo, in mnogokrat je potem sam raziskoval še več, kot je bilo zahtevano. Sistem od njega ni zahteval učenja na pamet, ampak konstruktivno razmišljanje, podajanje mnenja po sistemu, ki je njemu ustrezal. Včasih je bil format naloge jasno določen, velikokrat ga je lahko izbral sam - primer: namesto da bi napisal esej, je lahko pripravil predstavitev ali video.«

Kaj si o lepih ocenah mislijo delodajalci

Kakšno vrednost imajo lepe ocene, spričevala in diplome za delodajalce, razkriva Radovan Kragelj, kadrovnik in psiholog iz podjetja Kragelj & Kragelj.

1. Diplome in spričevala: So le vstopni pogoj in za delodajalca nimajo posebne praktične vrednosti. Večino delodajalcev zanima le, ali iskalec ima izobrazbo ali ne - zaradi formalnih pogojev. Zveneči naslovi diplomskih del pa ne štejejo prav veliko.

2. Ocene: Vse raziskave kažejo, da ocene in delovna uspešnost niso povezane. Z visokimi ocenami sicer ni nič narobe. Zagotovo pa samo visoke ocene ne zagotavljajo bistvene prednosti pri kandidiranju za zaposlitev.

3. Magistrski študij: Večina iskalcev to šteje kot bistveno prednost. Večina delodajalcev (ne vsi) pa daje prednost izvedbeni učinkovitosti, ne akademskemu znanju. Za številne je magisterij prej ovira kot prednost.

4. Priporočila profesorjev: Danes jih res ni težko dobiti. Številni profesorji rečejo: »Kar vi ga napišite, pa vam ga bom podpisal.« Delodajalci se tega zavedajo - zato priporočila, v splošnem, nimajo kakšnega posebnega pomena.

5. In kaj res šteje? Delodajalci kupujejo samozavest in prepričljivost v nastopu, in pika! Kandidat, ki zna suvereno predstaviti in argumentirati svoje glavne prednosti in sposobnosti, omiliti svoje morebitne pomanjkljivosti, odgovoriti na konkretna vprašanja ter jasno opredeliti in utemeljiti, zakaj bi bil za delodajalca najprimernejši, je zmagovalec. Takšnih kandidatov je manj kot 15 odstotkov. Večina teh pa najde zaposlitev že na podlagi prvih petih opravljenih pogovorov. Višina ocen, magisteriji in priporočila v tem primeru gladko potegnejo krajši konec. Večina iskalcev zaposlitve pa ne zna poudariti 90 odstotkov tistih pomembnih dejavnikov, ki so za odločitev delodajalca najpomembnejši.

Anketa: Znani Slovenci v šolskih klopeh

Sandi Češko, solastnik Studia Moderna in najbogatejši Slovenec: »Svojih ocen se sploh ne spominjam.«

cesko-sandi21-br.1413039440.jpg.o.600px.jpg

Foto: Barbara Reya

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic: »Z ocenami in uspehom v šoli nikoli nisem imela težav. V osnovni šoli sem bila popolna odlič­njakinja, v prvem letniku gimnazije pa sem že takoj septembra pri matematiki dobila svoj prvi cvek v življenju. Popolni šok, ki me je tako streznil, da se nikoli ni ponovil. Gotovo me je okrepil, saj sem ga morala preboleti. Kazala sem večjo nadarjenost za družboslovje, in to tudi izbrala. Na fakulteti sem imela le dve desetki, sem pa vse izpite opravila v prvem poskusu in jo končala prej kot v štirih letih od vpisa. Takrat povprečje ni vplivalo na sprejem v službo tako kot danes. Višje ocene ne pomenijo vedno tudi boljšega kadra, zato se mi zdi velika škoda, da prav boji zanje prinašajo veliko "komolčarjev in izjemnih grebatorjev", ki ne poznajo solidarnosti in pomoči šibkejšim. Poznajo le sebe in veliki jaz.«

nussdorfer-vlasta5-br.jpg.o.600px.jpg

Foto: Barbara Reya

Ana Lukner, vodja humanitarnega projekta Anina zvezdica: »Moje ocene so bile vedno okej. V osnovni šoli sem bila odlična vsa leta, le v 7. razredu sem bila prav dobra. V srednji šoli sem bil dobra, le v 4. letniku prav dobra. Celoten faks v Kaliforniji sem naredila z odliko, imela sem tudi teniško športno štipendijo. Uspešno sem končala redni magistrski študij MBA pri nas. Nikoli se nisem marala "piflati", ker sem vedno rada vse logično razumela. Veliko je odvisno od profesorjev, saj morajo narediti predmet zanimiv. Najmanj težav sem imela pri družboslovnih predmetih, nekaj več pa zaradi svoje površnosti pri matematiki. Ocene se mi ne zdijo pomembne. Pomembno je to, da stvari razumeš in da si praktičen. Zelo pomembne so tudi človeška integriteta, vrednote, razgledanost, odprtost... Šolski sistem v Sloveniji je preveč usmerjen v teorijo in veliko premalo v prakso. To razliko sem občutila predvsem na faksu v Ameriki, kjer teorija bolj malo šteje, štejeta pa razmišljanje človeka in sposobnost najti relevantno informacijo.«

lukner-ana.1413039441.jpg.o.600px.jpg

Foto: osebni arhiv

Aleš Lisac, trženjski strokovnjak: »V osnovni šoli sem imel petice in nekaj štiric, v srednji šoli pa tudi kakšno trojko in dvojko. Nisem imel težav pri nobenem predmetu, še najmanj pojma sem imel o kemiji. Ocene niso pomembne - je pa pomembno, da tisto šolo, ki jo obiskuješ, tudi končaš.«

lisac-ales2-us.1413039442.jpg.o.600px.jpg

Foto: Urban Štebljaj

Lili Žagar, TV-voditeljica: »V osnovni šoli sem bila odličnjakinja, v gimnaziji dobra, na fakulteti pa sem spet postala bolj "pridna", zato so šle tudi ocene nad povprečje. Nikoli mi niso ustrezali naravoslovni predmeti. Pri matematiki in fiziki sem imela nenehno težave. V gimnaziji sem imela najraje zgodovino, še zlasti zaradi profesorja, ki jo je predaval z velikim navdušenjem. Ko hodiš v šolo, se ti zdijo ocene najbolj pomembne. Če me vprašate zdaj, bi rekla, da šteje vse drugo. Pomembno je znanje, predvsem tisto, ki ti ga ne da nobena šola, temveč izkušnje in življenje samo.«

zagar-lili1-pop.1413039443.jpg.o.600px.jpg

Foto: Pro Plus

Iza Login, ena najbogatejših Slovenk: »V osnovni šoli sem bila baje največja "piflarka", to sta mi potrdila tudi sinova, ko sem jima pripovedovala o svojem osnovnošolskem življenju. Vseh osem let sem bila odličnjakinja, samo v sedmem razredu sem imela na koncu leta v spričevalu eno štirico, in to pri zgodovini, mislim pa, da je bila najnižja ocena, ki sem jo dobila v osnovni šoli, trojka. V srednji šoli sem bila vsa štiri leta prav dobra, v redovalnici pa so se znašle prav vse ocene. Obiskovala sem kranjsko gimnazijo. Na fakulteti za računalništvo in informatiko sem najprej končala visokošolski študij računalništva in dobila vse možne ocene, kakšen izpit sem opravljala tudi dvakrat. Mislim, da je bila moja zaključna ocena na magisteriju 10, nisem pa prepričana. V osnovni šoli so bile ocene veliko bolj pomembne kot potem. Še vedno se spomnim prve trojke v osnovni šoli, ne spomnim pa se prvega izpita, ki ga nisem naredila v prvem poskusu.«

login-iza.1413039445.jpg.o.600px.jpg

Anja Kraševec Dervarič je dijakinja srednje šole za oblikovanje in fotografijo
0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.