(DENARNI KVIZ) Ko vas finančno znanje popelje vse do Bruslja! (DENARNI KVIZ) Ko vas finančno znanje popelje vse do Bruslja! Velikokrat pišemo, da je finančna pismenost najboljša zaščita pred pastmi, ki dnevno prežijo na nas. Evropski denarni kviz pa je ena izmed priložnosti, da med svoje znanje »dotočite« še nekaj finančnega znanja. Preverili smo podrobnosti!
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim na zimski finančni šoli med počitnicami v Ljubljani in Mariboru.
Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Rad bi opravljal »zeleni poklic«! Kaj vse lahko počnem?

Zeleni poklici so poklici prihod­nosti, se strinjajo kadrovniki po svetu. Čeprav so mladi ekološko ozaveščeni, pa teh poklicev pravzaprav niti ne poznajo in o morebitni zaposlitvi v tej panogi sploh ne razmišljajo, kaže naša anketa med mladimi. Je lahko to zanje izgubljena priložnost? Kateri so torej vroči zeleni poklici?

»Poskušam živeti eko. Če mi denimo trgovka v trgovini ponudi plastično vrečko, jo zavrnem, recikliram, vozim se s kolesom, ugašam luči in poskušam porabiti čim manj vode,« našteva 18-letna Maruša Vehovar. Zaveda se namreč, da je skrbeti za čisto okolje družbeno odgovorno, in opozarja, da bomo tako, kot si bomo postlali, tudi spali. Podobno menijo njeni vrstniki - Filip, Lar, Beja in Gaber. Čeprav skrbijo za okolje in jim je to pomembno, pa ne razmišljajo, da bi si v zeleni panogi poiskali tudi službo. Predvidevamo lahko, da je to posledica nepoznavanja zelenih poklicev, zato je kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar v priročniku za učitelje finančnega opismenjevanja mladih oziroma mentorje krožka Mladi in denar o tem napisala celo poglavje z naslovom Rad bi opravljal »zeleni poklic«! Kaj vse lahko počnem?

mladi-mf11-2-nlb.1416228574.jpg.o.600px.1416228600.jpg

Milijoni novih delovnih mest

Zakaj so torej zeleni poklici pomembni? Zadnja leta je svet zajela ekomanija. Vse več se govori o ekološko pridelani hrani, recikliranju odpadkov, čisti ali alternativni energiji, ne nazadnje se tudi podjetja trudijo biti čim bolj zelena. Že samo iz tega lahko sklepamo, da so in bodo zeleni poklici med bolj iskanimi pri delodajalcih. »Zaznamovali bodo prihodnost, saj se bo v prihodnjih letih odprlo na milijone zelenih delovnih mest,« je prepričana Smrekarjeva. »Okolje bo postalo tema številka ena. Že nekaj časa je namreč jasno, da pri trenutnem razvoju planeta z resursi ne moremo ravnati tako, kot ravnamo zdaj,« je prepričan tudi Zoran Savin iz Mojedelo.com. O tem ne dvomi niti Petra Matos iz Ekologov brez meja, ki pravi: »Zelena panoga se izjemno hitro razvija in ima tudi vse več politične podpore. Do leta 2020 bo več kot polovica proračuna EU namenjena trajnostnemu razvoju. Drugače ne more biti, saj so razmere na področju okolja skrb zbujajoče.«

Kje so priložnosti za zeleno delo?

Zeleni poklici so predvsem v proizvodnji in na področju investicij v čiste energije, na primer v vetrno ali sončno, pa tudi v trgovini z ekološko pridelano zdravo prehrano, v šivanju oblačil iz zelenih materialov in seveda poslih, povezanih z recikliranjem odpadkov. Vse večji poudarek je tudi na zelenih podjetjih, ki so se v zadnjih letih močno razmahnila, našteva Laura Smrekar. Poleg omenjenih pa Savin vidi priložnosti v znanjih, povezanih z učinkovitim ravnanjem z naravnimi viri, kot so voda, hrana, rudnine. »Primarne gospodarske panoge in države bodo gotovo veliko denarja vlagale v ravnanje s temi resursi. Njihovo pomanjkanje, ki se kaže že zdaj, pa bo za sabo potegnilo tudi zvišanje cen teh virov in posledično dobre plače,« razmišlja. Velik izziv bosta tudi pridelovanje in prevoz recimo hrane in vode. Ni pomembno le učinkovito izkoriš­čanje obnovljivih virov energije, ampak tudi to, kako te umestiti v prostor tako, da bodo skrbeli za trajnostni razvoj, primer so vetrnice in ptice. Še zlasti pa to velja za energente, ki niso zeleni. Tudi ti bodo še nekaj časa tu, vendar jih bomo morali narediti čim bolj neškodljive za okolje, opozarja Savin. Glede na to, da se bodo države, regije in celine morale zavezati k določenemu »ekološkemu« cilju, bo to za sabo potegnilo pisanje zakonodaje, zato Savin vidi tudi nova delovna mesta v javni upravi. Zakonodaji pa se bodo morala prilagajati tudi podjetja. Ta bodo zato najemala strokovnjake za upravljanje naravnih virov, je še prepričan.

smrekar-laura2-br.1416227712.jpg.o.600px.jpg
»V prihodnjih letih se bo odprlo na milijone zelenih delovnih mest, kar bo zaznamovalo prihodnost.« Laura Smrekar, avtorica poglavja v priročniku z naslovom Rad bi opravljal »zeleni poklic«! Kaj vse lahko počnem? Foto: Barbara Reya

Nekaj zelenih poklicev

Ker postaja ekologija vse pomembnejša, je priložnosti za zaposlitev, zlasti specializiranih strokovnjakov, pa tudi posel oziroma podjetniških idej precej. »Vsak sedanji poklic lahko postane zeleni, če so zaposleni ozaveščeni, pazijo na porabo vode, energije, se v službo pripeljejo s kolesom,« pravi Laura Smrekar. Poglejmo nekaj konkretnih poklicev.

Ekogradbeniki: Zelena gradnja temelji na gradnji nizkoenergijskih in pasivnih gradbenih objektov ter obnovi že zgrajenih stavb. Zelena delovna mesta na področju ekogradnje so zbiralec za odvoz in reciklažo materiala, gradbeni inšpektor, električni inženir, mehanski inženir, planer za urbano in regionalno gradnjo ...

Ekoodvetniki: Osredotočajo se na spore, ki imajo opraviti s številnimi okoljskimi vprašanji. Primeri vključujejo kakovost zraka in vode, podnebne spremembe, varstvo divjih živali in biološke raznovrstnosti ter kemikalije in pesticide. Z zaostritvijo okoljskih politik se je/bo potreba po okoljskih odvetnikih povečala, zaradi česar je to eno izmed najbolj donosnih zelenih delovnih mest v prihodnosti.

Ekologisti: Strokovnjaki za zeleno logistiko so specializirani za pomoč podjetjem pri preoblikovanju in racionalizaciji logističnih sistemov.

Ekokmetje: Pridelava ekološke hrane, namenjene lokalnim trgom, je klasični zeleni posel sedanjosti, a še bolj prihodnosti. Številni so začeli ekološko hrano pridelovati na svojem vrtu, pozneje, ko je posel stekel, pa so to dejavnost razširili na večje površine.

Ekomodni oblikovalci: Za zelena oblačila se uporabljajo materiali iz konoplje, organski bombaž in bambus, in to pod pogojem, da so vzgojeni brez uporabe pesticidov. Ti materiali so predelani v tkanino z zelenimi metodami. Poleg manjšega onesnaževanja zraka in vodnih virov pa uporaba ekooblačil prijetno vpliva tudi na uporabnika.

Ekogozdarji: Malo je tako zelenih poklicev, kot je gozdarstvo. Moderno gozdarstvo je pomembno za 1,6 milijarde ljudi, ki živijo od gozdov. Zeleni gozdar brez uničevanja gozdov vzgaja drevesa za proizvodnjo pohištva, pridobiva zdravilna sredstva, goji sadna drevesa...

Ekotrgovci rabljenega pohištva: Po zaslugi te dejavnosti se upočasnjuje polnjenje odpadov, kar hkrati pomeni prihranek energije in manj uporabe novih materialov za proizvodnjo pohištva. S to zeleno dejavnostjo se lahko začne ukvarjati kdorkoli brez prevelikega vložka. Pogoj je le, recimo, garaža.

Ekoinštalaterji: V zadnjih letih se kaže povečana zahteva po specialistih, ki so sposobni brez napak in učinkovito montirati sisteme za rabo obnovljivih virov energije. Gre za monterje strojnih inštalacij, elektrikarje ali tehnike za toplotne, hladilne in klimatske sisteme. Inštalater fotonapetostnih (FN) sistemov svetuje o možnostih pridobivanja električne energije iz različnih virov.

Inženirji za solarno energijo: Preverjajo, ocenjujejo fotovoltaične celice ali module, specifikacije in priporočila inženiringa, opravljajo toplotne analize, znižanja stroškov za solarne sisteme...

Po zelena znanja. Toda kam?

Kje pa mladi lahko dobijo zelena znanja? »Morda na fakultetah, šolah še ni dovolj poudarka na zelenih rešitvah, zato je na nas mladih odgovornost, da se zavedamo pomena okoljevarstva in razmišljamo, kakšne so do okolja prijazne rešitve za posamezno področje,« je prepričana Petra Matos, ki je kot študentka geografije spoznala, da svet potrebuje ekologe. »Težko je predvideti, kakšna znanja bodo potrebna, saj gre za zelo interdisciplinaren pristop. Je pa res, da gredo vsa dela v to smer,« razmišlja Savin. Meni, da lahko mladi dobijo znanja na šolah in fakultetah, ki so povezane s poznavanjem okolja (biotehnična fakulteta), upravljanjem energentov (naravoslovnotehniška) in splošnim menedžmentom resursov (fakultete za management, ekonomija). »To pa ne pomeni, da se med študijem posvečaš samo eni panogi, ampak si postaviš cilj in mu slediš z izobraževanjem na več področjih, tudi zunaj šolskega sistema,« še dodaja Zoran Savin.

So ekocene upravičeno visoke?

Etikete, na katerih piše eko, bio, energetsko varčno, nas spremljajo na vsakem koraku. Ta zeleni val in evforijo potrošnikov nad zelenim poskušajo zajahati prav vsi trgov­ci, proizvajalci... Temu primerne so tudi cene. Čez palec bi lahko rekli, da so takšni ekoizdelki dražji od neeko. Pa je to upravičeno? »Menim, da je recimo ekohrana še prepoceni in da je ekocena, ki je višja od preostalih cen, upravičena,« pravi trženjski strokovnjak Aleš Lisac. »Imam dve njivi, svoje kokoši ..., in če bi pridelke želel prodajati z dobičkom, bi moral vse prodajati veliko dražje, kot zdaj stane ekohrana v trgovinah. Kot proizvajalcu se mi račun ne izide,« pojasnjuje. Višja cena je po njegovem mnenju upravičena iz dveh razlogov: prvič, ker je ta hrana boljša od druge neeko, in drugič, ker v vsaki panogi obstajajo ljudje, ki so pripravljeni plačati več. »Dolžnost dobrih prodajalcev je, da vzamejo kakšen dodaten evro ljudem, ki so ga pripravljeni plačati,« dodaja.

Po drugi strani pa ni treba plačevati veliko denarja za to, da smo eko. Za okolje lahko skrbimo tudi tako, da recikliramo, recimo oblačila, pohištvo, opremo za otroke. Ob tem pa lahko prihranimo tudi veliko denarja. Po ocenah Ekologov brez meja bi gospodinjstva z nekaterimi ekonasveti privarčevala kar sedem tisoč evrov na leto (več v infografiki).

Ekogospodinjstva prihranijo 7.000 evrov letno

Petra Matos skupaj s sodelavci v društvu Ekologi brez meja ozavešča slovensko javnost z različnimi ekološkimi projekti, kot so Očistimo Slovenijo, Star papir za novo upanje, Tekstilnica in izmenjava oblačil.

matos-petra.1416227710.jpg.o.600px.jpg

Kaj ste po poklicu?

Sem geografinja, po študiju geografije sem šla še na podiplomski študij zakonske in družinske terapije, tako da sem zdaj tudi terapevtka.

Kdaj ste se začeli zavedati, da je ekologija smer, ki vas najbolj zanima?

Kot geograf dobiš celosten pogled na svet in ugotavljati sem začela, da naš planet v tem trenutku zelo potrebuje ekologe. Ena od usmeritev na geografiji je tudi varstvo okolja, iz katerega sem tudi diplomirala. Zdelo se mi je, da lahko prav z delovanjem na tem področju najbolje uporabim svoje znanje in naredim največ za svet.

Kako skrbite za okolje?

Z vsakodnevnimi, majhnimi odločitvami. V mesto grem z avtobusom namesto z avtom, nazaj pa z rolerji. Ne jem mesa, minimalno kupujem, namesto novih oblek si obleke izmenjujem. Zdaj se največ ukvarjam s projektom Trajnostni park Istra, s katerim želimo pokazati, da je mogoče živeti trajnostno že danes. V Istri živim s prostovoljci z vsega sveta »materialno« skromno življenje, ki pa ga bogatijo lepi odnosi in dobra dela, ki vsakodnevno plemenitijo naša življenja.

Ali zaradi tega tudi kaj prihranite oziroma zaslužite?

Seveda, s tem veliko prihranim. Lani smo Ekologi izdali ekološki priročnik, kako lahko povprečno slovensko gospodinjstvo vsako leto prihrani sedem tisoč evrov, poleg tega pa še nekaj dreves, na stotine litrov goriva, na stotine kilogramov odpadkov in na tisoče litrov vode. Le nekaj primerov. Če imamo minimalno plačo, štiri mesece na leto delamo le za to, da imamo svoj avto. Povprečna družina zavrže 30 odstotkov hrane, če bi se temu izognili, bi letno prihranili tisoč evrov. Z izmenjavami oblek naša družina prihrani okoli 1.500 evrov na leto. Veliko lahko prihranimo s tem, če živimo v manjšem stanovanju, če vsaj za stopinjo ali dve manj ogrevamo svoj dom, če premišljeno nakupujemo ...

Anketa: Kako skrbite za okolje, vam je to pomembno in ali se vidite v zelenem poklicu?

kuhar-filip-xx.1416227703.jpg.o.600px.jpg

Filip Kuhar, 16 let:

»Za okolje skrbim tako, da ločujem. Skrb za okolje mi je pomembna, a se sam v zelenem poklicu ne vidim.«

vehovar-marusa-xx.1416227706.jpg.o.600px.jpg

Maruša Vehovar, 18 let: »Seveda mi je pomembno čisto okolje, saj kakor si posteljem, tako tudi spim. Če bi vsak rekel, saj samo jaz tega ne delam, ker se mi pač ne da, ne bi bilo razlike in bi živeli v smetnjaku. Poskušam živeti eko in tudi delam vse, kar je v moji moči. Na primer, če mi trgovka v trgovini ponudi plastično vrečko, jo zavrnem, recikliram, vozim se s kolesom, ugašam luči in porabim čim manj vode. V zelenem poklicu pa se ne vidim.«

brufach-beja-xx.1416227707.jpg.o.600px.jpg

Beja Brufach, 17 let: »Ločujem odpadke, in če se le da, vržem smeti v koš, ker mi je skrb za okolje pomembna, a se v tem poklicu sama ne vidim.«

Leskovar-Lar-Nikolaj-xx.1416227704.jpg.o.600px.jpg

Lar Nikolaj Leskovar, 17 let: »Ločujem in ne smetim, saj je pomembno, da okolje ostane čisto. Uh, v ekološkem poklicu se pa ne vidim.«

petric-gaber-xx.1416227708.jpg.o.600px.jpg

Gaber Petrič, 16 let: »Za okolje skrbim tako, da ločujem odpadke, čim več se vozim s kolesom, in ne z avtom, hodim peš. Skrb za okolje je zelo pomembna za posameznike in prav tako za skupnost. V tem poklicu pa se ne vidim.«

sekirnik-david-peter-xx.1416227709.jpg.o.600px.jpg

David Peter Sekirnik, 18 let: »Za okolje ne skrbim pretirano, samo poskrbim, da ne onesnažujem po nepotrebnem - recimo raje vržem smet v koš za smeti, pa tudi če to pomeni, da jo bom moral nositi v žepu nekaj časa. Večjega pomena zame to nima oziroma mi to ne krati spanca, bi pa bil vesel, če bi ljudje nehali pljuvati po pločniku in metati ogorke po tleh. Zeleni poklic? Am... Ne, hvala. Mogoče edino menedžer Greenpeacea.«

Anketo je pripravila Anja Dervarič Kraševec.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.