Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Danes ne bom porabil niti centa

avtor 28.11.2014  11:03  Dopolnjeno: 20.11.2017 11:38
Jutri je mednarodnim dan brez nakupov in "črni petek", ko trgovci vabijo z norimi popusti; zanimivo, kaj ne? Nekateri bodo denarnico izpraznili, drugi ne bodo zapravili niti centa ...

Mednarodni dan brez nakupov, ki ga letos obeležujemo 24. novembra, je dan, ki je namenjen vsesplošnemu premisleku o svetu divjega potrošništva - o našem ravnanju z denarjem, o nas samih in vsega kar je okoli nas. O tem smo se pogovarjali z Živo Gobbo, predsednico in vodjo programa Globalna odgovornost in potrošnja iz društva Fokus

Dan brez nakupov se sliši kar precej radikalna ideja, vsaj v današnjem času, ko praktično na dnevni bazi obiskujemo trgovine, v barih pijemo kavice s prijatelji.

Ja, »Dan brez nakupov« je bil radikalni koncept, ki ga je ustvaril kanadski umetnik Ted Dave in ga je kasneje prevzelo pod svoje okrilje kanadsko glasilo Adbusters. Predstavljal je udarec v samo srce naše potrošniške kulture. Na splošno pa je dan brez nakupov mednarodni dan upora proti potrošništvu, ki je bil prvič organiziran v Kanadi septembra leta 1992 kot dan, ko bi lahko »družba razmislila o prevelikem potrošništvu«, nato pa so ga prestavili na čas po Zahvalnem dnevu v ZDA.

Foto: Jure Verč
Foto: Jure Verč

Kakšen je namen ideje dneva brez nakupa, na kaj želi ta »dan« opozoriti?

Cilj je ustvarjanje drugačnega življenjskega stila, ki bi vseboval manj potrošnje in povzročal manj negativnih stranskih učinkov oziroma bi pomenil vsaj razmislek o načinu in vplivu pretirane potrošnje. Na ta dan lahko sklenemo dogovor s samim seboj: odločimo se za potrošniški post. Zaklenemo kreditne kartice, umaknemo gotovino ter se izključimo iz kapitalističnega spektakla. Morda se zdi težje kot je to v resnici. Pogosto mislimo, da je nakupovalni impulz bolj ponotranjen, kot smo si kadarkoli predstavljali. Morda bi to lahko predstavljalo majhen korak, ki bi lahko spremenil svet na bolje. Ta dan je danes zgolj mozaik v sliki sprememb, ki so potrebne za ohranitev našega bivanja na planetu. Nujno je širše delovanje. Kritično razmišljanje. Preverjanje alternativ. Trajnostno življenje. Ekologija. Spoštovanje človekovih pravic. Spoštovanje dela.

Kaj je "slabega" v nakupovanju? Verjetno ni problem, če gremo enkrat na teden v trgovino, da napolnimo hladilnik, si privoščimo ogled filma v kinodvorani. Kje vi vidite problem?

Dokler ne bomo pretresli kapitalistične dogme: da mora gospodarstvo rasti v neskončnost, da moramo vedno zadovoljiti potrošnikove želje, da je takojšnja zadovoljitev nujna - ne bomo mogli reševati gigantsko psiho-finančno-eko krize našega časa. Potrošništvo in logika »kupi in zavrzi« se odraža na več ravneh našega življenja. Tako na ravni odnosov, kot tudi na ravni odnosa do materialnega sveta. Poudariti je potrebno, da imamo samo en planet, ki nam omogoča obstoj. Na Zemlji živimo ne le ljudje, temveč tudi druga živa bitja. Naš planet nam nudi ekosistemske storitve, brez katerih ne moremo preživeti. Z okoljem pa ravnamo podobno kot z artikli v trgovini in imamo občutek, da lahko neskončno trošimo. Trošimo naravne vire, predvsem fosilnega izvori, ki niso obnovljiv, so končni. Trošimo pa tudi odnose, zadovoljitev želimo takoj, brez truda, z enim potegom kreditne kartice. Nakupovanje samo po sebi ni slabo, trgovina je obstajala odkar obstaja človeštvo. Vendar smo danes prestopili vse meje in teptamo naravo in ljudi. Nakupovanje ni več zgolj sredstvo za pridobitev dobrin, ki so potrebne za življenje, temveč se je razbohotilo v vrednostni sistem, ocenjevanje in uničevanje odnosov in okolja. Poleg tega je postalo sredstvo za razslojevanje družbe, sploh v mladosti, ko se skušamo pred drugimi izkazovati na različne načine. Zgolj stvari, ki jih obešamo nase pa nas ne bodo naredile boljšega človeka.

Ne moremo preko kritik. Veliko je govora, da lahko s takšnim odnosom in pobudo kot je dan brez nakupov delamo škodo gospodarstvu. Kakšna je vaša »obrambna« pozicija?

Gospodarstvo škodi samemu sebi, v kolikor ne pride do spoznanja, da živimo na končnem planetu. Danes smo tehnološko že tako razviti, da bi lahko naredili preobrat k obnovljivim virom in učinkoviti rabi energije, h krožnemu gospodarstvu. Uspešno je lahko gospodarstvo zgolj tako, da se zave resnice o končnosti planeta in dejstva podnebnih sprememb in gre v korak s časom na način, da se posluži obnovljivih virov, krožnega mišljenja in dejanja (če govorimo o odpadkih), kvalitetne izdelave izdelkov, ki ne bodo hitro pokvarljivi, ne bodo povzročali prekomernih odpadkov, ki omogočajo večkratno in raznovrstno porabo, ki so pridelani in izdelani trajnostno. Tako gospodarstvo je več kot zeleno, je tudi pravično do vseh v verigi - tudi zaposlenih. Srečni zaposleni, ki ima dovolj časa in sredstev za zadovoljevanje lastnih potreb je tudi boljši delavec. Omenim naj še dejstvo, da še vedno verjamemo v dogmo, da lahko gospodarstvo nenehno raste. Vendar moramo se zavedati, da je planet končen in ima svoje omejitve. Zato že obstajajo teorije in modeli, kako gospodarstvo vzdrževati drugače, tudi brez rasti. V Sloveniji pa je o tem še vedno skoraj bogokletno govoriti. V Focusu pa mislimo, da je razprava o tem nujna, saj omogoča oblikovanje trajnostnega gospodarstva, ki bo stabilno na dolgi rok.

Kako je s projektom dan brez nakupov v Sloveniji, zdi se, da ni tako odmeven kot denimo akcija »dan brez avtomobilov«?

Dan brez nakupov v Sloveniji ni širše poznan, niti priznan. To je zgolj dan, ko predvsem okoljevarstveniki opozarjamo, da smo odvisni od nakupov in preverjamo, koliko smo odvisni. Je dan za razmislek o kvalitetnem preživljanju časa, ki ni vezano na denar in trošenje. Praznovali ga ne bomo, gibanju se pa lahko pridruži vsak posameznik ali skupina, ki meni, da je taka manifestacija ne-potrošništva potrebna. V društvu Focus se zavzemamo za zmanjševanje nakupovanja in predvsem pretiranega trošenja vsak dan v letu. Tudi dan brez avtomobilov bi moral biti pogostejši, ne zgolj enkrat letno, morda bi lahko razmislili o vsaj tedenskem dnevu brez avtomobila in - zakaj ne - o dnevu brez nakupa. Opozoriti pa velja, da je naša družba danes že tako razslojena, da so nekateri prisiljeni v dneve brez nakupa, saj nimajo možnosti nakupovati. Z visokimi ideali, ki jih potrošniška družba postavlja, pa so dvakrat stigmatizirani.

Imate kakšen predlog, kako preživeti simpatičen dan brez nakupov? Čemu naj posvečamo pozornost?

Možnosti je toliko, kolikor je ljudi. Lahko se družimo, se igramo, klepetamo, ustvarjamo, pohajkujemo, se učimo, beremo, ljubimo, zabavamo. Lahko ne počnemo nič. Lahko gremo na izlet s kolesom, si ogledamo kraj, v katerem smo, dvignemo pogled, naredimo kakšno prostovoljno delo. Popravimo obleko, zašijemo kaj, pospravimo sobo, podpišemo peticijo, se pridružimo družbenemu gibanju, obiščemo sorodnike, posadimo rožo. To, da se pridružimo dnevu brez nakupov seveda ne pomeni, da verjamemo v iluzijo, da bi lahko en sam dan brez nakupovanja imel dovolj velik učinek sam po sebi. Vendar, če se ustavimo in razmislimo o tem, vsaj za en dan, lahko ugotovimo, da smo globje ujeti v mrežo potrošništva kot bi si kadarkoli predstavljali. To zavedanje lahko premika gore. Če razmislimo o lastnih nakupovalnih navadah, lahko ugotovimo, da je naš vpliv lokalno lahko občuten. Vendar smo tudi del večje slike. In če se sami zavzamemo za nekaj, se bo tudi še kdo drug. Skupaj pa imamo lahko že večji vpliv. Morda bomo ob ne-nakupovanju za en dan ugotovili resnično vrednost sledenja načinu naše lastne potrošnje in različnim posledicam le-tega.

Avtorica članka je Ksenija Sedej.

mladi in denar

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.