(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Kreslin si je »zaželel« mlade!

avtor 09.01.2015  03:28  Dopolnjeno: 09.01.2015 07:00
Mladi si želimo priložnosti, želimo se udejstvovati in pokazati, da imamo ideje. Želimo si biti opaženi s strani že uveljavljenih, izkušenejših oseb, želimo si sodelovanja. Ekipi mladih »video« ustvarjalcev je »roko podal« legendarni glasbenik Vlado Kreslin - nastal je nov videospot za pesem Če bi midva se kdaj srečala ...

Jure Dostal, študent prvega letnika filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je skrbel za režijo videospota. Jure Kreft, poznan po vlogi tabornika v slovenskem filmu Gremo mi po svoje in Gremo mi po svoje 2, mu je skupaj z Niko Osredkar pomagal pri scenariju. Jure & Jure sta nam zaupala, kako je sploh prišlo do sodelovanja z Vladom Kreslinom in ali je danes snemanje videospotov lahko dobičkonosen posel.

Jure-Kreft-Jure-Dostal-foto-Ursa-Rahne.1420769055.jpg.n.480px.jpg

Vlado Kreslin legenda slovenske glasbene scene. Kako je prišlo do tega sodelovanja - ste sami stopili v »akcijo« ali je filmsko zazvonil telefon?

Pravzaprav nekaj vmes. Vlada Kreslina smo prvič kontaktirali lansko leto za pomoč pri projektu Ledina smo vsi. Velikodušno se je odzval, ob tem pa opazil, da lahko mladi ljudje delajo kvalitetne filme. Minilo je nekaj časa in telefon je zazvonil - Vlado si je želel sodelovanja pri svojem najnovejšem videospotu.

Kaj vam pomeni takšno sodelovanje? Je konkurenca pri ustvarjanju videospotov v Sloveniji »huda«, je težko opozoriti nase? Si na ta račun obetate morebiti več povpraševanja?

Konkurenca je v Sloveniji izjemna. Danes lahko snemamo kvalitetne filme z vrhunskimi digitalnimi fotoaparati in kamerami, ki niso tako drage - to omogoča mnogim ustvarjalcem, tudi nam, da uspešno delamo na višjem nivoju. Vsekakor smo prek sodelovanja z Vladom naredili nov korak v našem ustvarjanju, naše delo bo videlo več ljudi. Povpraševanje pa si obetamo izključno po kriteriju kvalitete - kdor jo opazi, nam bo, tako upamo, zaupal svoj projekt.

Kakšen finančni zalogaj pa so takšni in podobni projekti, koliko približno stane celotna izdelava videospota za naročnika in na drugi strani, koliko finančnih sredstev vi vložite v delo. Kakšna je vaša računica?

Tako kot velja za ostale filmske projekte, velja tudi za videospote - vsak projekt je popolnoma specifičen. Samo primer iz sveta Hollywooda - film Paranormalno je bil zelo zelo poceni, na primer Avatar pa izjemno drag, a sta oba postala zelo znana. Če si želite predstavljati strošek videospota na našem nivoju, pa lahko skupaj malce računamo - vselej potrošimo nekaj tankov bencina, potrebujemo najeti kakšen prostor, nekaj kosov opreme (tokrat filmski žerjav in nekaj luči), potrebujemo tudi rekvizite, včasih posebne kostume, pa na snemanju ne smemo biti lačni ... Če zaokrožimo, verjetno se lahko začnemo pogovarjati pri zneskih od 1000 evrov naprej za izdelavo videospota. In ne, ne ostane nam veliko, saj je za nas kvaliteta na prvem mestu in v želji po dobrem izdelku nam ni problem več vložiti v sam izdelek. A spet je treba poudariti, vsak projekt je projekt zase. Gotovo je nekaj drugega, če želi nekdo samo peti pred kamero, ali pa gre za videospot na različnih lokacijah.

Je potrebno preden se kot ustvarjalci uveljavite na slovenski sceni narediti tudi kaj prostovoljno?

Pri nas ne gre toliko za uveljavljanje, kot željo, da bi delali dobro. Kultura je vrednota, ki je v družbi premalo cenjena. Kaj človeku ostane, ko ni v službi, ko ne skrbi za lastno reprodukcijo in ko ni s prijatelji? Verjetno kultura. Zato delati brezplačno ni problem - a žal moramo tudi mi preživeti in ne moremo delati prostovoljno kar vsepovprek.

Kaj pa na splošno tako v tujini kot v Sloveniji - je ustvarjanje videospotov lahko dobičkonosno? Ali je denimo »delanje« televizijskih reklam bolj?

Avtorji najbolj znanih tujih videospotov gotovo dobro služijo, pri manjših projektih pa je povsod po svetu podobno - od kulture je izredno težko živeti. Tukaj je zelo malo denarja. Reklame so bolje plačane, kar je tudi prav. Kultura ljudem bogati življenje, reklame pa imajo namen delati dobiček. Seveda pa to ne pomeni, da lahko kulturo delamo kar zastonj. Prav je, da ustvarjalci za svoje delo prejmejo pošteno plačilo. Kulture ne moreš delati v prostem času celo življenje, gre za poklic kot vsak drug.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost, v novem letu?

Želeli bi delati naprej, gledamo tudi proti tujini. Želimo, da se naša video produkcija razvije in da napredujemo iz perspektivnih mladih v uveljavljene ustvarjalce. Čeprav ne skrivamo, da smo ponosni na svoje delo in razumemo, da lahko na nas ljudje gledajo kot na uspešne mlade, pa vedno znova poudarjamo, da je pravi uspeh drugje. Uspeh je, da si dober do ljudi, da znaš ljubiti in da kljub morebitni brezposelnosti, ki pesti premnoge mlade, obdržiš dvignjeno glavo.

Končni izdelek mlade ekipe, ki ima na YouTube portalu že več kot 33.000 ogledov, si lahko ogledate: [

Članek" href="https://www.youtube.com/watch?v=YBLJQX3z88o

Članek" target=_blank>www.youtube.com] je pripravila Ksenija Sedej.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.