(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Rad bi ustanovil svoje podjetje! Toda kako?

Dopoldne so bili Jure, Domen, Anja, Petra, Nika dijaki, popoldne pa podjetniki; ena izmed večjih težav mladih podjetnikov je izbira oblike podjetja; veliko se jih odloči za espe, številni pa svoje projekte uresničujejo kar prek podjetij staršev; kako torej ustanoviti podjetje?

dostal-turk-xx.1421507074.jpg.o.600px.jpg
»Vse skupaj se je začelo iz dolgčasa. Šlo je bolj za preizkus, ki do zdaj dosega super rezultate. Lani sva potrojila prihodke projektov Mojpodjetnik.si (izdelava spletnih strani za podjetja) in Fixmedia.si (TV-oglasi). Oba uresničujeva prek podjetja Domnovega očeta,« pravita 19-letna Jure Dostal in Domen Turek. Foto: osebni arhiv

Domen in Jure ponujata spletne/video storitve za podjetja

Devetnajstletna Jure Dostal in Domen Turek se ukvarjata z izdelavo spletnih strani, spletnih trgovin ter video promocijo za mala in srednja podjetja, v zadnjem času pa tudi s TV-oglasi. »Naša posebnost je dobra zgodba, ki jo vedno želimo predati končnim kupcem,« pravita. Projekta Mojpodjetnik.si (izdelava spletnih strani za podjetja) in Fixmedia.si (TV-oglasi) vodita prek podjetja Menta, katerega lastnik je Domnov oče. »Čez čas nama bo oče predal podjetje,« dodaja Jure, ki smo ga zmotili ravno sredi snemanja. Mlada podjetnika sta na podjetniško pot zašla že kot 17-letna gimnazijca tretjega letnika. »Vse skupaj se je začelo iz dolgčasa,« priznava Jure. »Na začetku ideje ni bilo. Šlo je bolj za preizkus, ki je do zdaj dosegel super rezultate,« je zadovoljen. Trdo delo se kaže tudi v številkah. Od začetka do konca leta 2013 sta ustvarila nekaj manj kot pet tisoč evrov, v letu 2014 pa sta prihodek potrojila. Sicer pa se mlada sogovornika vedno rada spominjata svojega prvega projekta. »Bilo je precej komično, saj brez referenc težko prepričaš stranko, da ti zaupa tako pomembno nalogo, kot je predstavitev podjetja, a nama jo je uspelo prepričati in jo tudi obdržati,« se spominja Jure. Ob prebiranju njune zgodbe bi si marsikdo mislil, da sta ju nad podjetništvom navdušila starša, a dolgoletna prijatelja pravita, da navdušujeta drug drugega. »Ko 'povohaš' podjetništvo od daleč, te kar hitro potegne. Čez čas se ti zdi sedenje na kavču pred televizijo totalno brezpomensko,« priznava Jure. Čeprav uživata v svojem delu, se morata mlada podjetnika spopadati tudi z nekaterimi nevšečnostmi. »Prva stvar so gotovo neplačniki, ki ustavijo tok denarja. Sledi nekonstantnost projektov, predvsem zaradi neodločenosti strank,« našteva Jure.

kozelj-skabar-01-xx.1421507072.jpg.o.600px.jpg
Najstnice Anja Koželj, Petra Škabar (na fotografiji) ter Nika Koležnik se ukvarjajo z izdelavo in prodajo modnih dodatkov blagovne znamke Upaj prek podjetja Anjinih staršev. »Anjini starši so nam posodili denar, ki smo ga pozneje vrnile, sicer pa smo imele vse še svoje službe, tako da smo lahko financirale Upaj. Pri financiranju smo bile in še vedno smo povsem finančno neodvisne,« pojasnjujejo. Foto: Katarina Veselič

Anja, Nika in Petra stavijo na modne dodatke

Anja Koželj, Nika Koležnik in Petra Škabar so mlada, inovativna dekleta, ki se ukvarjajo z izdelavo različnih modnih dodatkov. Da gre za tri pogumna dekleta, kaže že ime njihove blagovne znamke - Upaj. »Ideja je postala ime in ime je postalo znamka,« pravijo punce. Njihova podjetniška pot se je začela maja lani na Anjino in Nikino pobudo, ki sta bili takrat stari 19 let, nekoliko pozneje se jima je pridružila še 18-letna Petra. Modne izdelke prodajajo prek podjetja Koželj, katerega lastniki so Anjini starši. »Začelo se je skromno - material je bil poceni in sprva smo naredile le malo torbic. Zbrale smo 100 evrov, ki smo jih potrebovale za izdelavo torbic in tablice na njih. Anjini starši so nam posodili nekaj denarja, ki smo ga pozneje vrnile, sicer pa smo imele vse še svoje službe, s katerimi smo lahko financirale Upaj. Tako smo bile pri financiranju povsem finančno neodvisne in še vedno smo,« pojasnjujejo. Ob tem seveda priznavajo, da so bile prav finance največja ovira. »Idej nam nikoli ne zmanjka, prav tako ne podpore. Finance so in bodo verjetno še nekaj časa glavna težava vseh manjših podjetji v Sloveniji,« se zavedajo.

iglu-01-xx.1421507071.jpg.o.600px.jpg
Juš Miličinski (30 let) Peter Frankl (23 let), Vid Sodnik (27 let) - z leve - in so ustanovili neprofitno kulturno društvo IGLU - Improvizacijsko gledališče Ljubljana. Mladi fantje se nimajo za podjetnike. »V podjetništvo smo bolj prisiljeni, če želimo preživeti. Smo še začetniki na tej poti, a vedno iščemo rešitve, kako obdržati varno okolje, znotraj katerega lahko ustvarjamo, ne da bi morali delati stvari na prvo žogo, ker se pač bolje prodajajo,« so prepričani mladi umetniki. Foto: Uroš Žuraj

Peter, Vid in Juš so se lotili improvizacije že kot dijaki

Peter Frankl (23 let), Vid Sodnik (27) in Juš Miličinski (30) se ukvarjajo s produkcijo predstav, nastopanjem doma in v tujini ter s poučevanjem gledališke improvizacije. S tem so se pravzaprav začeli ukvarjati že v srednji šoli v okviru projekta ŠILA - Šolska impro liga. Avgusta leta 2013 so se odločili, da si bodo z improvizacijo tudi služili kruh. Ustanovili so neprofitno kulturno društvo IGLU in niso davčni zavezanec. »Zagonski kapital je bila cena spletne strani, štampiljke in drugega pisarniškega materiala, ki ga ima skoraj vsak doma. Veliko smo se zanašali na podporo prijateljev in sodelavcev, zlasti kar se tiče promocije na samem začetku,« pojasnjujejo. Mladi fantje sami sebe nimajo za podjetnike. »V to smo bolj prisiljeni, če želimo preživeti. V idealnem svetu bi morala država poskrbeti za ljudi, ki delajo v kulturi. Ker smo mladi pozitivci, se zavedamo, da so priložnosti okoli nas. Naši prijatelji v Kanadi in ZDA sploh ne pomislijo, da bi dobili kakršnakoli državna sredstva, zato so že v osnovi gledališča zasnovali tako, da komercialno preživijo. Iščejo pokrovitelje in veliko zaračunajo za svoje predstave, da si tako lahko zagotovijo profesionalnost. Mi smo še začetniki na tej poti, a vedno iščemo rešitve, kako obdržati varno okolje, znotraj katerega lahko ustvarjamo, ne da bi morali delati stvari na prvo žogo, ker se pač bolje prodajajo,« so prepričani mladi umetniki. In katere so največje ovire? »Najtežje je, ko narediš vse, kar lahko, pa ni občinstva. Na srečo je naših gledalcev vse več. Včasih je težko tudi to, da rad ustvarjaš, si v tem dober, v resnici pa moraš vsak dan nekaj ur sedeti za računalnikom in opravljati pisarniške posle. A se navadiš in sprijazniš z realnostjo,« malce potarnajo. Leta 2014 so z društvom ustvarili 16.300 evrov prihodkov, od ustanovitve 19 tisočakov. Zadnji večji projekt je bil nakup licence Maestro™. Gre za gledališki format improvizacijskega tekmovanja, ki je zelo priljubljen po svetu, še zlasti pa v Evropi in Severni Ameriki. »Z Maestrom™ si obetamo podobne uspehe kot recimo naši prijatelji v Zürichu, Calgaryju, Mumbaju, Bogoti ali Dubaju,« dodajajo.

borstnik-borut.1421507068.jpg.o.600px.jpg
Na začetku večina mladih podjetnikov ustanovi espe, ker za to obliko podjetja ni potreben osnovi kapital. Prispevki za espe so se v zadnjem času precej povišali in znašajo od 230 do 320 evrov na mesec, zato se velikokrat zgodi, da mladi začnejo svoje ideje razvijati prek podjetij svojih staršev, opaža Borut Borštnik iz Zavoda mladi podjetnik.

Ni denarja za testiranje ideje

Mladi imajo veliko idej, vsake pa na trgu ne bi mogli prodati. Poslovna ideja, za katero smo ugotovili, da je zanimiva za trg, je temelj, na podlagi katerega lahko začnemo pot v podjetništvo, smo pisali v prejšnji prilogi Mladi in denar. A velikokrat se zalomi že na začetku, ko bi morali idejo preizkusiti na trgu. »Testiranje ideje bi moral biti prvi korak, vendar ni vedno tako preprosto,« opozarja Borut Borštnik iz Zavoda mladi podjetnik. V testiranje ideje je namreč treba vložiti kar nekaj časa in denarja, saj je edini realni kazalec to, ali bo kdo kupil naš izdelek. »Ta mora biti v prvi fazi čim bolj poceni, kar pomeni, da ima samo osnovne funkcionalnosti, po drugi strani pa mora imeti dovolj pozitivnih lastnosti, da bo stranke pritegnil,« še opozarja.

vezovisek-mitja5-be.1421507069.jpg.o.240px.jpg
Ni vsak prihodnji podjetnik pripravljen v posel vložiti vse svoje prihranke ali še več - se za ta namen celo zadolžiti. Zato je pomembna izbira organizacijske oblike podjetje. Recimo pri espeju podjetnik odgovarja z vsem lastnim premoženjem, pri d. o. o. pa le v višini vloženega kapitala, pojasnjuje Mitja Vezovišek, avtor 12. poglavja priročnika za mentorje krožka Mladi in denar. Foto: Aleš Beno

Izbrati espe, d. o. o., kaj drugega?

Po testiranju sledi druga faza - uresničitev ideje. Toda kako? Vse skupaj je odvisno od našega poslovnega načrta, ali bomo delovali lokalno ali globalno, sami ali s poslovnimi partnerji, ali imamo lastna denarna sredstva oziroma začetni kapital za zagon podjetja in koliko smo pripravljeni tvegati, našteva Mitja Vezovišek, avtor 12. poglavja priročnika za mentorje krožka Mladi in denar. Eno izmed prvih vprašanj je tudi, katero organizacijsko obliko podjetja izbrati. Je to samostojni podjetnik (s. p.), družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) - pri teh so precejšnje razlike, zlasti v odgovornosti. Recimo pri espju in d. n. o. podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem. Odnos do tveganja pogosto vpliva na to odločitev. »Ni namreč vsak prihodnji podjetnik pripravljen v posel vložiti vse svoje prihranke ali še več - se za ta namen celo zadolžiti,« razmišlja Vezovišek.

Mladi se gredo podjetnike prek staršev

V začetku večina mladih podjetnikov ustanovi espe, ker za to obliko podjetja ni potreben osnovi kapital, opaža Borut Borštnik iz Zavoda mladi podjetnik. Ob tem opozarja, da so se prispevki za espeje v zadnjem času precej povišali. Posledično se zato velikokrat zgodi, da mladi začnejo ideje razvijati prek podjetij svojih staršev, tako kot kažejo naši primeri z začetka članka. Zakaj? Tako se izognejo plačilu prispevkov, ki so od 230 do 320 evrov na mesec. »To je za začetek veliko, še zlasti ker ta denarni vložek v nobenem pogledu ne vpliva na razvoj podjetja,« opozarja Borštnik in dodaja: »Dejstvo je, da pri ustanovitvi podjetja čas ni naš zaveznik. Na eni strani nam je vse novo, vsega se je treba naučiti, po drugi strani pa se že od prvega dne pojavijo stroški, medtem ko prihodkov na začetku še ni.«

Nasvete, kako se lotiti podjetništva, lahko mladi dobijo na Zavodu mladi podjetnik. »Najmlajši nadobudnež, ki smo mu svetovali, je imel 16 let. V tem primeru še ni šlo za odprtje lastnega podjetja, ampak zgolj dejavnosti prek podjetja staršev, saj je to bolj prijazno do denarnice mladega podjetnika, prav tako pa je nekoliko lažja birokracija. Mlajši od 18 let niso opravilno sposobni, kar pomeni, da nimajo polnih pooblastil za vodenje podjetja, ampak jim morajo pri tem pomagati starši,« še opozarja.

Največje ovire

Stopiti v svet podjetništva ni tako preprosto, sploh pa ne za mlade. Kaj je glavna ovira? »Neznanje,« jedrnato odgovarja Borštnik. Če česa ne znamo, se pojavi tudi strah. Podjetniki potrebujejo dve vrsti znanj; prvo je s področja storitve ali izdelka, ki ga bodo ponudili na trg; drugo s področja podjetništva, kot so analiza trga, finančni izračuni, vodenja vse potrebne birokracije, računovodstva in drugih majhnih opravkov. Vsemu temu sledi ključni del - prodaja izdelka, s tem pa tudi poudarek na vrednosti izdelka, grafični podobi, prodajnih poteh... S to zadnjo fazo se v Zavodu mladi podjetnik zadnji dve leti intenzivno ukvarjajo prek projekta MP Šola, kjer na delavnicah mlade podjetnike pripravijo na trnovo pot podjetništva.

Ovire so in vedno bodo, ne le v podjetništvu,ampak tudi v življenju na splošno. Lahko jih jemljemo kot izgovor, da se nič ne da ukreniti, lahko pa nam pomenijo izziv, ki nas naredi močnejše. Izbira je vaša!

MF03-kako-postati-podjetnik.1421986545.jpg.o.600px.jpg
Infografika: Shutterstock/Borut Sever

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.