(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Mladi o pokojninah: Sami bomo morali poskrbeti zanjo

Če vprašate 16- ali 18-letnike o pokojnini, bodo večinoma zamahnili z roko in rekli, da te tako in tako ne bodo imeli, ko se bodo čez 50 let upokojevali. Pa se zaradi tega kaj obremenjujejo? Ne, ker smo še mladi, odgovarjajo naši anketiranci. Kaj si torej mladi mislijo o pokojninah?

»Ko slišim besedo pokojnina, si mislim, raje ne razmišljaj o tem, itak je ne boš imela,« ustreli 19-letna Katja Komatar. Mladi sicer vedo, da je pokojnina dohodek, ki ga prejmeš od države po koncu delovne dobe, in prav tako se zavedajo, da bo varčevanje zanjo nujno, a večina si zdaj s tem ne beli glave. »Mislim, da je varčevanje za pokojnino pomembno, a to me še ne skrbi, ker sem še mlad,« razmišlja 16-letni Zan Sudar. »Do pokojnine je res še daleč,« se mu pridružuje tudi 16-letni Jakob Škofic.

shutterstock-59436580.1421507781.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Vemo, da moramo varčevati, a ...

Čeprav je upokojitev za mlade oddaljena najmanj 50 let in se večina v svoji zgodnji mladosti s tem res ne ukvarja, pa se naši anketiranci zavedajo, da bo za pokojnino treba varčevati. Celo več - to se jim zdi nujno. Pa varčujejo? Tega večina ne počne. Zdaj imajo druge »težave«. Nimamo rednega dohodka, privarčevani denar porabljamo za študij, smo še premladi, da bi to počeli, naštevajo naši anketiranci. »Nikoli ne veš, kolikšna bo tvoja pokojnina in ali boš z njo sploh lahko shajal, zato je varčevanje pomembno,« se zaveda 18-letna Neža Gogala, a kljub temu tega ne počne. Tudi polnoletna Maša Pelko ne varčuje, saj se ji zdi, da ji še ni treba, in zaradi tega se še ne obremenjuje. »Čeprav bi se verjetno morala,« ugotovi potem, ko smo ji postavili vprašanje. »Upam, da bom imel čim višjo pokojnino,« si želi Jakob. Za to željo pa nič ne naredi, češ da nima dohodka, ki bi ga lahko vlagal v ta cilj. O varčevanju za pokojnino imajo mladi različna mnenja. »Varčevanje je potrebno za nekatere slabše plačane delavce,« poudarja Aljoša Sirk. Šestnajstletnik ne varčuje, saj je prepričan, da mu ni treba, češ da ima zagotovljeno delovno mesto v družinskem podjetju.

Upam, da bom imel lepo pokojnino

Kakšna bo višina pokojnine, ne vedo niti zaposleni, dokler se ne upokojijo, kaj šele mladi, ki sploh še niso stopili na trg dela. Pa vendar, preverili smo razmišljanja mladih o pričakovanih višinah njihovih pokojnin. »Mislim, da je ne bom imela,« je kratka Katja. »Moja pokojnina bo nizka, saj upokojenci že zdaj nimajo visokih pokojnin,« je prepričana Maša. Ob tem jo skrbi, da pokojnine morda sploh ne bo imela. Strinja se tudi Jakob, ki ne ve, ali bo pokojnino sploh imel, saj se vse vsak dan spreminja. »Upam, da bom imela lepo pokojnino in da se bo dalo z njo živeti, a glede na razmere v Sloveniji tega zdaj res ne morem vedeti,« razmišlja Neža. »Vse skupaj je precej odvisno od tega, kako dobro plačo bom imel oziroma na kako visokem položaju bom,« meni Tim Unuk. Aljoša, ki pravi, da ima zajamčeno službo v družinskem podjetju, je optimističen: »Če prevzamem mesto direktorja v podjetju, bo pokojnina dobra, sicer pa se bom moral potruditi.«

Vsega so krivi odrasli

To, da mlade pokojna ne skrbi preveč, ni tako zelo alarmantno. »Tudi mi pri 20, 25 letih nismo veliko razmišljali o tem, kako bo čez 40 let,« pravi Alojz Šket iz kadrovske agencije Atama. Današnje generacije se ne razlikujejo veliko od njegove, a mladina danes veliko več ve, večji sta analitična sposobnost in sposobnost kritične presoje, dodaja. Ob tem poudarja, da ne verjame stereotipu, da mladi premalo razmišljajo o prihodnosti. »Dramatizirati bi morali dejstvo, da današnje generacije niso sposobne ponuditi primernih rešitev. To bodo prihodnje generacije prisiljene popraviti in prepričan sem, da tudi bodo,« opozarja Šket.

Bi za pokojnine otrok morali varčevati starši?

Čeprav nekateri finančni strokovnjaki, zlasti ameriški, kjer imajo drugačen pokojninski sistem kot pri nas, pravijo, da bi morali za pokojnino otrok začeti varčevati že starši, in to takoj, ko otroka položijo v zibelko. Takšno razmišljanje je slovenskim staršem precej tuje, saj številni ne varčujejo niti za lastno pokojnino. »Starši se morajo zavedati, da živimo v času, ko država breme za socialno in finančno varnost vse bolj prelaga na pleča posameznika,« opozarja Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec. Po njegovem mnenju je pametno že ob načrtovanju družine oziroma ob rojstvu otroka začeti varčevati za njegovo finančno osamosvojitev. »Sredstva lahko varčujemo za financiranje šolanja, za začetni polog za nepremičnino... Za kaj natančno jih bomo porabili, je odvisno od razvoja življenjskih dogodkov, morda jih bodo mladi plemenitili in jih potem namenili za lastno pokojnino,« še dodaja.

Poigrajmo se še z izračuni. Starši bi morali 18 let varčevati vsak mesec po 51 evrov, da bi lahko financirali štipendijo v višini današnjih 330 evrov za pet let študija. Stopnja varčevanja za otroke je odvisna od družinskega proračuna in drugih ciljev. Vsekakor pa 20 evrov na mesec ne bo dovolj niti za osnovno štipendijo, kaj šele za prvo nepremičnino ali pokojnino, opozarja Vezovišek. Povsem dovolj je, da starši svojim otrokom omogočijo pridobitev izobrazbe in znanja, tudi vrednot, da potem mladi sami poskrbijo za primerno pokojnino, meni Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A.

Kateri varčevalni cilj je bolj pomemben?

Mladi so od upokojitve oddaljeni več desetletij. V vsem tem času je pred njimi kup življenjskih finančnih izzivov. Katerim bi morali posvetiti največ pozornosti in kdaj? Poznamo več vrst finančnih ciljev. Osnovna delitev je glede na ročnost - kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni, pri čemer je jasno, da smo bolj osredotočeni na tiste, ki so nam bližje, manj pa razmišljamo o tistih, ki so oddaljeni še vrsto let, kot je pokojnina, pojasnjuje Vezovišek. Druga delitev je glede na pomembnost cilja. Poznamo osnovne, ki jih moramo doseči, realne, ki jih na podlagi kakovostno izdelanega osebnega finančnega načrta lahko dosežemo, in sanjaške, ki jih bomo zelo težko dosegli, še dodaja. In v katero kategorijo sodi varčevanja za pokojnino? »Pokojnina se šteje med osnovne cilje, prav tako šolanje,« je prepričan Vezovišek. Kaj pa streha nad glavo? Slovenci namreč menimo, da moramo biti lastniki nepremičnin. »Večina Slovencev bi varčevanja za lastno stanovanje umestila med osnovne cilje, dejansko pa sodi med realne. Nekateri vse življenje živijo v najemu, kar s finančnega vidika sploh ni slaba odločitev, je pa odvisno od lokacije bivanja in urejenosti nepremičninskega trga,« odgovarja finančni svetovalec. Med realne cilje sodijo tudi varčevanje za nakup avtomobila, za počitnice, medtem ko so počitniške hiše, jahte in podobno že sanjaški cilji. »Najprej moramo poskrbeti za osnovne, nato realne, in če se pokaže priložnost, tudi za sanjaške cilje,« še zaključuje.

Kdaj začeti varčevati za pokojnino

Pri mladih so prednostni cilji pokrivanje tekočih potreb, pokojnina je zanje zelo oddaljena, pojasnjuje Peter Filipič. Poudarja pa, da je pomembno, da se mladi zavedajo, da bodo morali v svoje finančne načrte vključiti tudi varčevanja za pokojnino. To mladi, vsaj naši anketiranci, zelo dobro vedo, a hkrati v ta cilj še niso pripravljeni vlagati svojega denarja. Kdaj je torej pravi čas, da odpremo postavko varčevanje za pokojnino v finančnem načrtu? »Mladi naj začnejo varčevati vsaj v drugem desetletju svoje zaposlitve, ko si pokrijejo svoje najosnovnejše potrebe,« svetuje Filipič. Varčevanje za pokojnino je dolgotrajen proces. Dokler je medgeneracijska solidarnost zagotavljala pokojnine v višini 70 odstotkov povprečnih plač, je bilo varčevanje za pokojnino kot nekakšen priboljšek k pokojnini, danes pa je takšno varčevanje nuja, saj mora posameznik zaradi zniževanja odstotkov izračuna pokojnine nadomestiti četrtino pokojnine, še opozarja Filipič.

Kako se lotiti varčevanja

Osnovno pravilo upravljanja osebnih financ govori o tem, da bi morali že od prvega prihodka vsak mesec dajati 10 odstotkov na stran, torej varčevati za dolgoročne cilje, med katerimi je na prvem mestu pokojnina, svetuje Vezovišek. »Tisti, ki bodo to pravilo spoštovali in privarčevanega denarja ne bodo porabili za financiranje kakšnega izrednega dogodka ali želja, kot so boljši avto ali večje stanovanje, s pokojnino ne bodo imeli težav,« pravi. Kam z denarjem, pa je že druga stvar. Obstaja namreč nevarnost, da izberemo napačni finančni produkt za tako dolgotrajno varčevanje, še opozarja.

Kaj bo čez 40 ali 50 let

Nismo vedeževalci. Že čez nekaj let ali desetletij se lahko pravila igre, torej sistem upokojevanja, popolnoma spremenijo. Vseeno se igrajmo futuriste - kaj bo s pokojninami čez 30 ali 40 let? »Nič posebnega za tiste, ki bodo upoštevali pravila razporejanja finančnih ciljev ter odvajanja vsaj 10 odstotkov od svojih dohodkov za pokojnino,« je prepričan Vezovišek. Vse pa kaže, da se bo spremenil pokojninski sistem tudi pri nas in bo postal bolj »ameriški«. Pokojnina bo bolj financirana iz lastnih prihrankov, in ne več tako, kot je danes, ko večji del pokojnine izvira še iz pokojninske blagajne, ki je v vse večje breme davkoplačevalcev. Zato bodo tisti, ki ne bodo upoštevali vsaj osnovnih pravil osebnih financ, imeli resne težave. Naj se kar pripravijo, da bodo morali delati za preživetje tudi po tem, ko bodo izpolnili upokojitveno starost, ki je zdaj pri 65 letih, ali pa bodo potisnjeni na socialni rob, pod prag revščine, opozarja Vezovišek. »Tudi poplave, ki nas presenečajo danes, so posledica več desetletij zanemarjanja tega tveganja,« s prispodobo začne Filipič in nadaljuje: »Pokojnine bodo odvisne od aktivnosti, ki jih izvajamo danes. Vzdrževati je treba sistem obveznega pokojninskega zavarovanja na ravni, ki bo mladim zagotavljal pokojnine okoli 50 odstotkov njihove zadnje plače, za razliko do 70 odstotkov plače bodo morali prevzeti odgovornost posamezniki sami.« Filipič je prepričan, da bo čez desetletje varčevanje za pokojnino na lestvici precej višje, kot je zdaj.

Čeprav se mladi danes res ne ukvarjajo s tem, kaj bo čez 50 let in kakšno bo njihovo življenje v pokoju, pa je spodbudno že to, da se zavedajo, da bo višina pokojnine predvsem v njihovih rokah. Zato ni nič narobe, če se s tem vprašanjem začnejo ukvarjati čim prej. Recimo že ob prvi zaposlitvi. Takrat naj si izdelajo osebni finančni načrt - določijo cilje in kako te dosegati. Nič ne pade z neba in vsekakor je bolje, da imamo vrabca v roki kot pa goloba na strehi, kajne?

Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec:

»Pokojnina sodi med osnovne varčevalne cilje, prav tako šolanje. Večina Slovencev bi cilj varčevanja za lastno stanovanje umestila med osnovne cilje, dejansko pa sodi med realne. Med te štejemo tudi varčevanje za nakup avtomobila, za počitnice, varčevanje za počitniške hiše, jahte in podobno pa so že sanjaški cilji. Najprej moramo poskrbeti za osnovne, nato realne, in če se pokaže priložnost, tudi za sanjaške cilje.«

Alojz Šketa, direktor kadrovske agencije Atama:

»Tudi mi pri 20, 25 letih nismo veliko razmišljali o tem, kako bo čez 40 let. Ne verjamem uveljavljenemu stereotipu, da mladi premalo razmišljajo o prihodnosti. Dramatizirati bi morali dejstvo, da današnje generacije niso sposobne ponuditi primernih rešitev.«

sket-alojz3-ih.1421507777.jpg.o.600px.jpg

Foto: Irena Herak

Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A:

»Mladi naj začnejo varčevati vsaj v drugem desetletju svoje zaposlitve, ko si pokrijejo najosnovnejše potrebe. Varčevanje za pokojnino je dolgotrajen proces. Dokler je medgeneracijska solidarnost zagotavljala pokojnine v višini 70 odstotkov povprečnih plač, je bilo varčevanje za pokojnino kot nekakšen priboljšek k pokojnini, danes pa je takšno varčevanje nuja, saj mora posameznik nadomestiti četrtino pokojnine.«

filipic-peter-007-jm.1421507778.jpg.o.600px.jpg

Foto: Jure Makovec

Anketa: Mladi o pokojninah

Katja Komatar, 19 let: »Ko slišim besedo pokojnina, si mislim, ne razmišljaj o tem, itak je ne boš imela. Mislim, da je varčevanje za pokojnino nujno, a sama ne varčujem, saj med študijem ne morem delati. Denar imam privarčevan od prej, porabljam pa ga za študij. Mislim, da takšne pokojnine, kot jih imajo danes, ne bom imela.«

komatar-katja-xx.1421507774.jpg

Neža Gogala, 18 let: »Pokojnina je dohodek, ki ga prejemaš od države po končani delovni dobi, torej ko se upokojiš. Varčevanja za pokojnino je nujno, saj v teh kriznih časih nikoli ne veš, kolikšna bo tvoja pokojnina in ali boš z njo sploh lahko shajal. Sama ne varčujem, saj še nimam rednega dohodka. Moja pokojnina bo odvisna od dela, ki ga bom opravljala. Seveda upam, da bo dobra, da se bo z njo dalo živeti, a glede na razmere v Sloveniji tega zdaj še ne morem vedeti.«

gogala-neza-xx.1421507774.jpg

Maša Pelko, 18 let: »Kot pokojnino si predstavljam nekaj materialnega, nekaj, kar dobiš, ko si upokojen. Varčevanje za pokojnino je nujno, a ne varčujem, ker mislim, da mi še ni treba. Ne obremenjujem se še s tem, čeprav bi se verjetno morala. Mislim, da bo moja pokojnina nizka, saj upokojenci že zdaj nimajo visokih. Skrbi me, da pokojnine, kot jo poznamo danes, sploh ne bo več, ko bomo mi v pokoju.«

pelko-masa-xx.1421507774.jpg

Aljoša Sirk, 16 let: »Varčevanje za pokojnino je že potrebno za nekatere slabše plačane. Sam ne varčujem, saj imam zagotovljeno mesto v družinskem podjetju. Če bom prevzel mesto direktorja, bo pokojnina dobra, sicer se bom moral za to potruditi.«

aljosa-sirk.1421507779.jpg.o.600px.jpg

Zan Sudar, 16 let: »Ob besedi pokojnina pomislim na denar, ki se izplačuje, ko končaš delovno dobo. Mislim, da je varčevanje za pokojnino pomembno, vendar me to še ne skrbi, ker sem še mlad, in zato tudi ne varčujem. Upam, da bo moja pokojnina tolikšna, da bom lahko živel brez večjih težav.«

zan-sudar.1421507774.jpg.o.600px.jpg

Tim Unuk, 18 let: »Pokojnino povezujem z malo denarja. Zdi se mi, da je varčevanje nujno. A ne varčujem, ker še nimam dohodkov. Mislim, da bo pokojnina precej odvisna od tega, kako dobro plačo bom imel oziroma na kako visokem položaju bom."

unuk-tim-xx.1421507777.jpg

Jakob Škofic, 16 let: »Uf, kje je še moja upokojitev. Ne, za pokojnino še ne varčujem. Ne vem, ali je to sploh nujno, ker se itak vse vsak dan spreminja. Seveda pa upam, da bo moja pokojnina čim višja.«

jakob-skofic-desni.1421507775.jpg.o.600px.jpg

shutterstock-160538867.1421507785.jpg.o.600px.jpg

Foto: Shutterstock

Tabela prikazuje okvirno razmerje med rento (dodatno pokojnino) in višino za to potrebnega varčevanja glede na leta varčevanja. Če varčuješ za pokojnino 40 let po 100 evrov, boš privarčeval mesečno rento 600 evrov, če računaš na štiriodstotni realni donos; pri bolj konservativnem, dvoodstotnem donosu (torej varnejšem vlaganju) pa bo renta 300 evrov. Če začneš za pokojnino varčevati šele 20 let pred upokojitvijo, si boš s 100 evrov mesečnega vložka zagotovil le 200 evrov rente, če boš varčeval bolj varno, pa le 130 evrov mesečne rente, je izračunal Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A.

mladi-mf1-3.1421508309.jpg.o.600px.1421508333.jpg

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.