(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Žuriranje v službi

Mladi radi žurirajo, pravzaprav tudi morajo. Zabavanje je med odraščanjem razvojna potreba, spodbuja tudi zdrav razvoj možganov, opozarja psihoterapevt Albert Mrgole. In kaj se zgodi, če starši otrokom to prepovedo? Nič dobrega. Mladostniki se začnejo upirati in počnejo vse sorte traparij samo zato, da si dajo malce duška, saj reveži trpijo za »žurerskim deficitom«. Zabavanje ne pomeni, da se mladi kolektivno napijejo in obležijo na klopcah po parkih, ampak tudi to, da se dobijo pri kom doma, pečejo palačinke, igrajo na glasbila, prepevajo, se ličijo, strižejo, popravljajo motorje... Še vedno gre za druženje, zabavo, hkrati pa počnejo nekaj, kar jih veseli, pa še pridobivajo različne izkušnje. Vse te ročne spretnosti, s katerimi se v mladosti številni ukvarjajo kot s hobiji, danes iščejo tudi na trgu dela. Gre za zidarje, kuharje, mizarje, električarje, serviserje, frizerje... In lani so delodajalci takšnim ponudili več kot 30 tisoč služb, kar je tretjina vseh objavljenih prostih delovnih mest. Kljub zaposljivosti pa osnovnošolci pravijo, da jih ti poklici ne zanimajo preveč, saj si ne želijo umazati rok. Danes ni več kul biti mesar ali dimnikar tako kot včasih, ko so bili ti poklici zelo cenjeni in ugledni. Verjetno so na slabem glasu tudi zaradi mizernih plač, ki skorajda ne presegajo minimalnih. Kljub ubogemu plačilu, vsaj na začetku karierne poti, pa poklic kuharja doživlja pravo renesanso, predvsem zaradi vsesplošne promocije zdravega življenja in kopice kuharskih TV-šovov. A mladi ne želijo le vihteti kuhalnice, ampak fantazirajo o zvezdništvu, o tem, kako postati Jamie Oliver ali Bine Volčič. Podobno bi lahko prek televizijskih šovov, v katerih prenavljajo domove, popularizirali tudi druge poklice, recimo vodovodarje, slikopleskarje, električarje, zidarje... Za takšen format se naše televizije še niso odločile.

Kakorkoli, Slovenci smo še vedno narod obrtnikov. Imamo več kot 51 tisoč obrtnih obratov, večina je samostojnih podjetnikov. Delajo torej za svoj žep in si izplačajo plačo, ki jo zaslužijo. Zato mizerna plača ne more biti izgovor mladih, da se ne izšolajo za poklic, ki bi ga z veseljem opravljali in se ob tem tudi zabavali. Nekateri obrtniki prav dobro živijo, kar vprašajte najbližjega soseda z delavnico.

mladi-mf2-1.1423324063.jpg.o.600px.jpg

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.