(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Rad bi postal mojster za domača popravila

Gradbinci, varilci, električarji, tesarji, kuharji, orodjarji, mehaniki ... so obrtniški poklici, ki so med delodajalci zelo iskani; toda mladih ne zanimajo preveč, češ da si ne želijo umazati rok, kaže naša anketa med osnovnošolci; izjema je kuharski poklic, ki je zaradi TV-šovov in kuharskih mojstrov, kot sta Jamie Oliver in Bine Volčič, doživel pravo revolucijo; kako torej postati mojster in dobro služiti?

Starši menijo, da morajo otroci pridno hoditi v šolo, imeti dobre ocene, narediti vsaj fakulteto in jim bo v življenju zanesljivo lepo. Toda otrok lahko sanja o nečem povsem drugem. Morda je od malega zaljubljen v ročne spretnosti in odločen, da bi rad postal mojster za domača popravila - hodil naokoli in popravljal različne stvari. Kdo drug bi rad postal mehanik, vodovodar, vrtnar, frizer, varilec, kuhar ... »Danes so obrtniški poklici poklici prihodnosti, in to je dejstvo,« pravi kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar, avtorica 13. poglavja priročnika za mentorje krožka finančnega opismenjevanja Mladi in denar.

Čeprav je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih kar 125 tisoč brezposelnih, je največja težava, s katero se danes srečujejo obrtniki, pomanjkanje strokovnega kadra. Lani so delodajalci ponudili delo več kot 30 tisoč različnim obrtniškim mojstrom, kar je dobra tretjina vseh razpisanih prostih delovnih mest, objavljenih na oglasni deski zavoda. Verjetno je tovrstnih delovnih mest na trgu dela še več, saj delodajalcem teh ni več treba objavljati in sporočati zavodu. In koga so najbolj iskali? To so bili zidarji, varilci, natakarji, elektroinštalaterji, tesarji, izvajalci suhomontažne gradnje, kuharji, orodjarji, elektromehaniki... Zaposlitvene možnosti so daleč največje za obrtniške poklice, potrdi tudi Laura Smrekar.

Nekateri delodajalci ne čakajo, da mladi, ki se šolajo za različne mojstrske poklice, vstopijo na trg dela, ampak jih poiščejo že med šolanjem. »Večina študentov v programu za natakarja in kuharja je že med šolanjem zaposlena, včasih celo premalo hodijo v šolo. Zaposljivost kuharjev in natakarjev po študiju ni vprašljiva in še nekaj časa ne bo. Ti kadri so tudi v tujini zelo iskani,« pravi Janez Damjan, direktor blejske višje strokovne šole za gostinstvo in turizem. Podobno je tudi z drugimi deficitarnimi poklici, ki jih na trgu dela primanjkuje, zato si nekateri delodajalci mlade nekako »rezervirajo« tudi s kadrovskimi štipendijami.

smrekar-laura2-br.1423324211.jpg.o.600px.jpg
Obrtniški poklici so poklici prihodnosti, to je dej­stvo, pravi kadrovska strokov­njakinja Laura Smrekar, avtorica 13. poglavja priročnika za krožek Mladi in denar. Foto: Barbara Reya

Manj ugledni obrtniki

Včasih je bil obrtniški poklic izjemno cenjen, ugleden, a danes na žalost ni več, opozarja Smrekarjeva. Štirinajstletni Jan pravi, da je razmišljal, da bi se izučil za enega izmed obrtniških poklicev, a se je na koncu odločil »za manj umazan« poklic. »Raje bi postal novinar ali pisatelj ali nekaj v povezavi z medicino,« našteva. Tudi večina drugih mladih anketirancev ne kaže navdušenja nad obrtniškimi poklici. Prav zaradi tega se številne poklicne šole srečujejo s težavo, kako zapolniti učilnice, saj se jih vsako leto manj vpiše v programe, ki jih ponujajo.

Številni obrtniški po­klici zato danes sodijo med deficitarne. Zakaj je tako? Verjetno je to povezano z ugledom, plačo, tudi nepoznavanjem teh poklicev. Mladi danes odraščajo v dobi množične uporabe sodobnih medijev, zato jih posledično bolj zanimajo poklici, povezani s sodobno tehnologijo in tehničnimi novostmi, dodajajo na Obrtni zbornici Slovenije. Tam si sicer želijo, da bi mladi, njihovi starši, tudi svetovalni delavci na osnovnih šolah v večji meri prepoznavali poklice iz storitvenih in proizvodnih dejavnosti. »Ti so perspektivni, saj kadrov primanjkuje, kar pa še dodatno poveča možnost zaposlitve in vstopa na samostojno podjetniško pot,« opozarjajo.

Vseeno je nekaj obrtniških poklicev bolj priljubljenih. Recimo osnovnošolca Tajda in Jaka si želita opravljati poklic kuharja. Prvo je za to navdušila babica, drugega oče. Poleg kuharije mlade zanima še poklic avtoserviserja in frizerja, opažajo na obrtni zbornici.

Resničnostni šovi

V petek, 13., in soboto, 14. februarja, bodo informativni dnevi na srednjih šolah. Vprašajte vse, kar vas zanima, in preverite, kako poteka šolanje. Obiščite več šol.

Na odločitev mladih za poklic vplivajo tudi medijske vsebine, ki narekujejo, kaj je priljubljeno in kaj »se prodaja«, se zavedajo na obrtni zbornici. Tako je bilo v primeru poklica kuharja. Prav zaradi resničnostnih šovov, kuharskih oddaj, kuharskih mojstrov, kot so Jamie Oliver, Gordon Ramsay, Bine Volčič, so mladi dobesedno »navalili« na gostinske šole. To potrdi tudi Janez Damjan z višje strokovne šole za gostinstvo in turizem na Bledu: »V zadnjih dveh letih je še dodatno zanimanje za vpis na našo šolo, vse več med vpisanimi je tudi gimnazijcev.« Da se je po predvajanju oddaje Gostilna išče šefa povečalo zanimanje za poklic kuharja, ugotavljajo tudi na POP tv. »Danes so vsi poklici, povezani z gostinstvom, bolj cenjeni kot pred šovom,« so prepričani. »Skozi šov smo pokazali, koliko truda in znanja je potrebnega za prvovrstno kulinarično izkušnjo,« dodajajo.

Takšnega interesa mladih za kuharijo ne gre pripisati samo resničnostnim šovom, ampak tudi vsesplošni promociji zdravega življenja. »Kuharske knjige so danes najbolj prodajane knjige. Skorajda vsaka druga revija govori o skrbi za telo, zdravem življenju, in to pri nas učimo - vse, povezano z zdravo prehrano, rekreacijo, obvladovanjem stresa... Recimo na programu wellness imamo trikrat večje število prijav, kot je prostih mest,« omenja Damjan.

Mladi sanjajo o zvezdništvu

Nekateri kuharji se nimajo za obrtnike, ampak so bolj umetniki in zvezdniki, nas je opozoril Damjan. Po koncu višje šole prejmejo naziv organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu. Ali mladi z vpisom na gostinske šole fantazirajo o zvezdništvu? »Ne samo to, nekateri naši mladi študenti so na dobri poti, da postanejo zvezdniki. In že med študijem imajo službe v priznanih gostilnah in restavracijah,« potrdi Damjan, ki se pohvali še s številnimi zmagami njihovih študentov na različnih tekmovanjih. Denimo v Beogradu, kjer je bilo evropsko tekmovanje združenja turističnih šol, so bili z osvojenimi osmimi medaljami najuspešnejša šola. Predvsem odlični so študenti s področja barmanstva in nekaterih smeri kuharstva.

So lahko tudi vodovodarji zvezdniki?

damjan-janez6-ih.jpg.o.240px.jpg
Zaposljivost kuharjev in natakarjev po študiju ni vprašljiva in še nekaj časa ne bo, opaža Janez Damjan, direktor blejske višje strokovne šole za gostinstvo in turizem. Foto: Irena Herak

Bi se enako zgodilo, če bi imeli resničnostne šove o mesarjih, slikopleskarjih, mizarjih, vodovodarjih? »Kuhanje in prehrana sodita med primarne oblike človekovega zanimanja in udejstvovanja. Ne pomenita le preživetja, ampak tudi druženje, zabavo, užitek. Zato bi težko rekli, da bi s predstavitvijo denimo vodovodarja dosegli povsem enake učinke,« razmišljajo na POP tv. Vseeno so prepričani, da bi se tudi s predstavitvijo drugih poklicev prek TV-šovov povečalo zanimanje zanje. »Veliko je odvisno od kreativne zasnove oddaje. V primeru šova Gostilna išče šefa so pomembno vlogo odigrali dinamičen format, strokovnost mentorja Bineta Volčiča in velika motivacija tekmovalcev,« pojasnjujejo. Recimo v ZDA je kopica šovov o prenovah stanovanj, v katerih imajo glavno vlogo slikopleskarji, mizarji, zidarji, vodovodarji... V takšnih šovih predstavijo marsikateri obrtniški poklic. »O podobni oddaji smo resno razmišljali, a smo hitro ugotovili, da v Sloveniji industrija takšnega projekta ne zmore ali ne želi podpreti. Brez ustrezne infrastrukture, pravih partnerjev in ne nazadnje oglaševalcev, ki bi se s projektom poistovetili, tega ni mogoče izpeljati,« pojasnjujejo na komercialni televiziji.

Kaj pa plače

Po koncu šolanja ni pomembna le zaposljivost, ampak tudi zaslužek. »Kuharji na začetni stopnji prejemajo razmeroma nizke plače, malce več od minimalne, a če postane vodja kuhinje v večjem hotelu ali restavraciji, so te primerljive s plačami srednjega menedžmenta, torej med 1.500 in dva tisoč evri na mesec. Povsem drugačna je zgodba pri tistih, ki se lotijo podjetništva.

Kakšni so njihovi zaslužki, bi težko presojal,« komentira Damjan. Kaj pa plače drugih poklicev, kot so avtomehanik, frizer, mesar, klepar, električar in podobno? Plače začetnikov so bolj skromne, malce nad minimalno, ki je okoli 570 evrov neto na mesec, tisti z 10 let delovne dobe pa imajo do največ tisoč evrov neto osnovne plače, je pokazala naša raziskava med 77 različnimi poklici, ki smo jo objavili oktobra lani. Vendar pozor! Gre samo za osnovne plače brez dodatkov. Če bi dodali še dodatke za uspešnost in delovne razmere, se mesečni zaslužek pri nekaterih poklicih lahko kar lepo popravi. Recimo krovci kleparji, ki imajo osnovno plačo okoli tisoč evrov, lahko z veliko izkušenj in znanj dobijo med 1.500 in dva tisoč evri na mesec, navaja primer Valerija Čuček Schmalzer iz Kadisa.

Kako postati mojster

Da se mladi ne odločajo za šolanje za obrtniške poklice, morda lahko pripišemo tudi temu, da jih ne poznajo dovolj dobro. Morda o njih tudi niso razmišljali, pa čeprav se v prostem času ukvarjajo s šivanjem, striženjem, popravili avtomobilov, kuhanjem... Razmišljajo, da je to hobi, od katerega se ne bi dalo dobro živeti. Kakorkoli, obrtniški poklici zahtevajo ročne spretnosti - če teh nimamo, bomo v teh poklicih zelo težko uspešni, opozarja Smrekarjeva. Dobra priložnost, da mladi vsaj »pofirbcajo«, kako je s šolanjem za te poklice, so informativni dnevi, ki bodo potekali na šolah 13. in 14. februarja. Morda tam izveste kaj novega, morda vas celo presenetijo.

Skratka, tisti, ki se poigravate z idejo, da bi postali mojster, se morate vprašati: kako poteka šolanje za ta poklic, kje in kako se lahko naučim ročnih spretnosti, kako postanem mojster, kateri so najbolj iskani podjetniški poklici, kaj mi bo ta poklic omogočil - bo dovolj ugleden in ali bom z njim lahko dobro živel, opozarja Smrekarjeva. Veliko informacij o obrtniških poklicih je dostopnih na spletni strani obrtne zbornice.

Nič ni izgubljeno

Danes je nekaj povsem normalnega, da posameznik v svoji delovni dobi zamenja poklic. Danes kuhar, jutri odvetnik. Zakaj pa ne, če je dovolj močna volja. Zato izbira smeri šolanja v najstniškem obdobju ni tako usodna, kot si morda marsikdo misli. Zamenjevanje poklicev ni današnja modna muha. Omenimo recimo vrhunskega slikarja Vincenta van Gogha, ki se je odločil, da se bo poklicno ukvarjal s slikanjem šele pri 28 letih, pred tem pa je opravljal poklic učitelja, misijonarja in prodajalca, navaja primer Smrekarjeva. Če med šolanjem ali po tem ugotovite, da vas poklic odvetnika, ekonomista ali mehanika ne zanima in da vas bolj zanima gradbeništvo ali vrtnarstvo, se še vedno lahko za te poklice pozneje priučite na tečajih ali recimo prek vajeniškega dela med poletnimi počitnicami. Tudi med brezposelnimi je veliko zanimanja za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje. Številni se zato odločajo za prekvalifikacije prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), potrdijo na zavodu za zaposlovanje. Pridobitev certifikata financira zavod.

Če pa se odločite za obrtniški poklic, je zelo pomembno, da na začetku delate z res izkušenim in kakovostnim mojstrom. »Prvi učitelj je vedno zelo pomemben,« še opozarja Smrekarjeva.

Pogovor z Binetom Volčičem, kuharjem, ki ga pozna vsa Slovenija

bine-volcic.1423324213.jpg.o.600px.jpg
Foto: Boštjan Tacol

Kdo vas je navdušil za poklic kuharja?

Kuhinja me je zanimala, odkar pomnim - moji najbolj zgodni spomini so motanje mami pod nogami, ko je kuhala. Baje sem pri vsem tako »zavzeto« hotel pomagati, da je začela kuhati zvečer, ko sva z bratom že spala ... Mama je odlična kuharica. Želja po kuhanju in strast do kombiniranja okusov pa je v meni od rojstva, zato svoj poklic dejansko čutim kot »poklicanost«. Svojo prvo (kuharsko) knjigo z naslovom Otroci kuhamo in pečemo sem samoiniciativno kupil v prvem razredu osnovne šole in takoj sem začel kuhati po receptih iz nje. Če se prav spomnim, sem najprej pripravil bananin šejk.

Kaj in kdaj ste prvič delali v pravi »profi« kuhinji?

V profesionalno kuhinjo sem prvič vstopil kot vajenec na šolski praksi v prvem letniku gostinske šole. Kmalu pa sem začel ob koncih tedna delati v hotelu na bližnji Šmarjetni gori nad Kranjem. Najprej sem bil čistilec/pomivalec/pomočnik. Že samo to, da sem bil lahko v kuhinji, mi je bilo dovolj, da sem z opazovanjem dela napredoval v svojem znanju. Počasi so mi nadrejeni vse bolj zaupali in prišel sem tudi do predpriprave (mise-en-place) bolj preprostih jedi.

Ko se mladi odločajo za poklic, upoštevajo tudi ugled, plačo. Kaj vse je potrebno, da postaneš ugleden kuhar?

Predvsem bi rekel, da ti mora biti prvenstvena želja postati najboljši kuhar - zaradi sebe in svojih gostov, ne pa zaradi ugleda, plače ali česa drugega. Prava motivacija za uspeh lahko izvira samo iz tebe samega, zato naj se mladi najprej vprašajo, kakšno delo jim je v veselje in izziv. Če počnemo to, kar nas osrečuje, potem naša služba ni »šihtanje«, ampak postane samouresničitev. To je po mojem mnenju prava podlaga za uspeh - v kuharskem poklicu pa so moje merilo uspeha zadovoljni gosti, ki dajejo potrditev z zadovoljnimi nasmehi ob odhodu iz restavracije.

Kaj je slabost kuharskega poklica?

Vsak poklic ima svoje slabosti, vendar če ga opravljaš z veseljem, te bolj neprijetne razmere dela pač sprejmeš in se jim prilagodiš. V gostinstvu so to predvsem dolgi delovniki in delo takrat, ko so drugi prosti, ob koncih tednov in praznikih.

Koliko v povprečju v Sloveniji in tujini na mesec zaslužijo top kuharji?

Na to vprašanje žal ne poznam odgovora.

Kaj bi svetovali mladim, ko se odločajo za poklic kuharja? Zlasti tistim, ki se za to odločijo zaradi TV-oddaj?

Vsem, ki jih kuharija navdušuje, predlagam, da si najdejo krajšo zaposlitev v kuhinji, recimo počitniško delo - seveda bodo najprej pomivali posodo in opravljali pomožna dela, vendar če bo strast do hrane, okusov in dela v ekipi še zdržala, naj se odločijo za šolanje v tem poklicu. Vsem pa predlagam še dodatno izobraževanje prek knjig, interneta in kuharskih tečajev - pri nas in v tujini. V kuharstvu štejejo samo praksa in izkušnje, ki jih s tem pridobimo. Tudi sam se zavestno vsako leto podajam v tujino na strokovno prakso, saj moramo kuharji ves čas sprem­ljati nove kulinarične smernice in iskati svetovne navdihe, da lahko s tem profesionalno napredujemo in dvigujemo raven kulinarike pri nas.

Šolanje za mizarja

Marsikdo danes potrebuje dobrega mizarja. Kako pa je s šolanjem za mizarja? Majda Kanop, ravnateljica Srednje lesarske šole Ljubljana, je prepričana, da so mizarji in drugi poklici iz lesne stroke danes zelo iskani na trgu dela. Lani je bilo na zavodu za zaposlovanje objavljenih kar 1.637 prostih delovnih mest za tesarje, 960 za strugarje, 544 za mizarje... In kako bi ta poklic med mladimi lahko še bolj popularizirali? »Vpis se bo povečal, ko bodo v državi končno ugotovili, da je les strateškega pomena za Slovenijo, in o tem se zadnje čase kar precej govori tudi v medijih,« razmišlja ravnateljica in ob tem dodaja, da je vpis na njihovi šoli stabilen.

shutterstock-49607989.1423324222.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Kako postaneš mizar in koliko časa se šolaš?

Šolanje na srednji poklicni šoli traja tri leta, konča se z zaključnim izpitom, ki zajema preizkus iz slovenščine ter praktično projektno delo iz mizarstva. Poleg splošnega znanja dijaki pridobijo veščine za samostojno izdelavo in storitve na področju stavbnega in bivalnega pohištva. Znajo delati z lesnoobdelovalnimi stroji in vgrajevati mizarske izdelke, naučijo se načrtovanja in izvajanja lastne proizvodnje ter dela v skupini. Po zaključnem izpitu lahko šolanje nadaljujejo na poklicni tehniški šoli. Po treh letih dela v praksi imajo možnost opravljati mojstrski izpit.

Kaj je mojstrski izpit?

Mojstrski izpit zajema praktični, strokovno-teoretični, poslovodno-ekonomski in pedagoško-andragoški del. Po opravljenem izpitu pridobi mojstrsko spričevalo oziroma diplomo, ki je obrtnikovo »potrdilo«. Izpiti se izvajajo tudi za večino deficitarnih poklicev, za katere vpis v redne izobraževalne programe ni možen. Zavod za zaposlovanje ne krije stroškov oprav­ljanja mojstrskih izpitov. Izpit je, kot že omenjeno, sestavljen iz štirih delov: strokovna teorija, praktični del, poslovno-ekonomski del, ki daje temelje za lastno vodenje podjetja, ter pedagoško-andragoški del, ki mojstre priprav­lja na praktično usposabljanje dijakov in vodenje delavcev v podjetju.

Kje in kaj lahko delaš kot mizar?

Zaposlitvenih možnosti je veliko. Delo lahko opravljaš kot samostojni podjetnik ali se zaposliš v podjetju, ki izdeluje, popravlja ali obnavlja stavbno in bivalno pohištvo, restavrira, rezbari, intarzira, izdeluje izdelke iz lesa (galanterija). Zaposliš se lahko v gradbeništvu pri izdelavi lesenih konstrukcij, mostov, ostrešij, v ladjedelnici pri izdelavi čolnov in opreme za ladje, v prodajalnah, salonih, nakupovalnih centrih kot serviser ali skladiščnik in podobno. Poklic mizar je lahko izjemno kreativen, umetniški. Mizar sprejema naročila za lesne izdelke, po potrebi nariše načrt, skico ter pripravi seznam materiala in blaga ter ga naroči oziroma nakupi.

Kolikšna je povprečna plača mizarja?

Povprečna osnovna neto plača začetnika mizarja se giblje med 600 in 700 evri na mesec; z 10-letnimi izkušnjami pa med 800 in 900 evri. Gre za osnovno plačo brez dodatkov za uspešnost, delovne razmere...

Anketa med mladimi: Ali te zanima kateri od obrtniških poklicev?

Tajda, 14 let: »Postati hočem kuharica, ker v tem uživam. Za ta poklic me je navdušila babica.«

mladi-denar-03-xx.1423324220.jpg.o.600px.jpg

Alia, 14 let: »Nisem razmišljala o obrtniških poklicih. Zanimajo me igralstvo, oblikovanje ali arhitektura.«

alia-xx.1423324217.jpg.o.600px.jpg

Alen, 14 let: »O teh poklicih nisem razmišljal, ker me ne bi osrečevali oziroma me ne zanimajo. Raje bi postal športni trener ali policist.«

alen-xx.1423324215.jpg.o.600px.jpg

Jaka, 12 let: »Želim si postati kuhar, navdušil me je oči.«

mladi-denar-02-xx.1423324221.jpg

Katarina, 12 let: »O tem nisem razmišljala, ker me to ne zanima. Zanimata me risanje in slikarstvo.«

mladi-denar-01-xx.1423324222.jpg

Jan, 14 let: »O tem sem seveda razmišljal, sploh v zadnjem času, a sem se na koncu odločil za "manj umazan" poklic. Raje bi postal pulmolog, novinar, pisatelj ali kaj drugega v povezavi z medicino.«

jan-xx.1423324218.jpg.o.600px.jpg

Avtor ankete med mladimi je Maks Mihajlović, učenec na OŠ Lavrica.

mladi-mf2-2.1423325720.jpg.o.600px.jpg

mladi-mf2-3.1423325848.jpg.o.600px.jpg

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Preberite tudi:

12.02.2015

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.