(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Resničnostni šovi: Ko kuhar postane zvezda. Kaj pa vodovodar ali mesar?

Je lahko vodovodar zvezdnik? Kako medijske vsebine vplivajo na izbiro poklica pri mladih

Na odločitev mladih za poklic vplivajo tudi medijske vsebine, ki narekujejo, kaj je priljubljeno in kaj »se prodaja«, se zavedajo na obrtni zbornici. Tako je bilo v primeru poklica kuharja. Prav zaradi resničnostnih šovov, kuharskih oddaj, kuharskih mojstrov, kot so Jamie Oliver, Gordon Ramsay, Bine Volčič, so mladi dobesedno »navalili« na gostinske šole. To potrdi tudi Janez Damjan z višje strokovne šole za gostinstvo in turizem na Bledu: »V zadnjih dveh letih je še dodatno zanimanje za vpis na našo šolo, vse več med vpisanimi je tudi gimnazijcev.« Da se je po predvajanju oddaje Gostilna išče šefa povečalo zanimanje za poklic kuharja, ugotavljajo tudi na POP tv. »Danes so vsi poklici, povezani z gostinstvom, bolj cenjeni kot pred šovom,« so prepričani. »Skozi šov smo pokazali, koliko truda in znanja je potrebnega za prvovrstno kulinarično izkušnjo,« dodajajo.

Takšnega interesa mladih za kuharijo ne gre pripisati samo resničnostnim šovom, ampak tudi vsesplošni promociji zdravega življenja. »Kuharske knjige so danes najbolj prodajane knjige. Skorajda vsaka druga revija govori o skrbi za telo, zdravem življenju, in to pri nas učimo - vse, povezano z zdravo prehrano, rekreacijo, obvladovanjem stresa... Recimo na programu wellness imamo trikrat večje število prijav, kot je prostih mest,« omenja Damjan.

Mladi sanjajo o zvezdništvu

Nekateri kuharji se nimajo za obrtnike, ampak so bolj umetniki in zvezdniki, nas je opozoril Damjan. Po koncu višje šole prejmejo naziv organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu. Ali mladi z vpisom na gostinske šole fantazirajo o zvezdništvu? »Ne samo to, nekateri naši mladi študenti so na dobri poti, da postanejo zvezdniki. In že med študijem imajo službe v priznanih gostilnah in restavracijah,« potrdi Damjan, ki se pohvali še s številnimi zmagami njihovih študentov na različnih tekmovanjih. Denimo v Beogradu, kjer je bilo evropsko tekmovanje združenja turističnih šol, so bili z osvojenimi osmimi medaljami najuspešnejša šola. Predvsem odlični so študenti s področja barmanstva in nekaterih smeri kuharstva.

So lahko tudi vodovodarji zvezdniki?

damjan-janez6-ih.jpg.o.240px.jpg
Zaposljivost kuharjev in natakarjev po študiju ni vprašljiva in še nekaj časa ne bo, opaža Janez Damjan, direktor blejske višje strokovne šole za gostinstvo in turizem. Foto: Irena Herak

Bi se enako zgodilo, če bi imeli resničnostne šove o mesarjih, slikopleskarjih, mizarjih, vodovodarjih? »Kuhanje in prehrana sodita med primarne oblike človekovega zanimanja in udejstvovanja. Ne pomenita le preživetja, ampak tudi druženje, zabavo, užitek. Zato bi težko rekli, da bi s predstavitvijo denimo vodovodarja dosegli povsem enake učinke,« razmišljajo na POP tv. Vseeno so prepričani, da bi se tudi s predstavitvijo drugih poklicev prek TV-šovov povečalo zanimanje zanje. »Veliko je odvisno od kreativne zasnove oddaje. V primeru šova Gostilna išče šefa so pomembno vlogo odigrali dinamičen format, strokovnost mentorja Bineta Volčiča in velika motivacija tekmovalcev,« pojasnjujejo. Recimo v ZDA je kopica šovov o prenovah stanovanj, v katerih imajo glavno vlogo slikopleskarji, mizarji, zidarji, vodovodarji... V takšnih šovih predstavijo marsikateri obrtniški poklic. »O podobni oddaji smo resno razmišljali, a smo hitro ugotovili, da v Sloveniji industrija takšnega projekta ne zmore ali ne želi podpreti. Brez ustrezne infrastrukture, pravih partnerjev in ne nazadnje oglaševalcev, ki bi se s projektom poistovetili, tega ni mogoče izpeljati,« pojasnjujejo na komercialni televiziji.

Pogovor z Binetom Volčičem, kuharjem, ki ga pozna vsa Slovenija

bine-volcic.1423324213.jpg.o.600px.jpg
Foto: Boštjan Tacol

Kdo vas je navdušil za poklic kuharja?

Kuhinja me je zanimala, odkar pomnim - moji najbolj zgodni spomini so motanje mami pod nogami, ko je kuhala. Baje sem pri vsem tako »zavzeto« hotel pomagati, da je začela kuhati zvečer, ko sva z bratom že spala ... Mama je odlična kuharica. Želja po kuhanju in strast do kombiniranja okusov pa je v meni od rojstva, zato svoj poklic dejansko čutim kot »poklicanost«. Svojo prvo (kuharsko) knjigo z naslovom Otroci kuhamo in pečemo sem samoiniciativno kupil v prvem razredu osnovne šole in takoj sem začel kuhati po receptih iz nje. Če se prav spomnim, sem najprej pripravil bananin šejk.

Kaj in kdaj ste prvič delali v pravi »profi« kuhinji?

V profesionalno kuhinjo sem prvič vstopil kot vajenec na šolski praksi v prvem letniku gostinske šole. Kmalu pa sem začel ob koncih tedna delati v hotelu na bližnji Šmarjetni gori nad Kranjem. Najprej sem bil čistilec/pomivalec/pomočnik. Že samo to, da sem bil lahko v kuhinji, mi je bilo dovolj, da sem z opazovanjem dela napredoval v svojem znanju. Počasi so mi nadrejeni vse bolj zaupali in prišel sem tudi do predpriprave (mise-en-place) bolj preprostih jedi.

Ko se mladi odločajo za poklic, upoštevajo tudi ugled, plačo. Kaj vse je potrebno, da postaneš ugleden kuhar?

Predvsem bi rekel, da ti mora biti prvenstvena želja postati najboljši kuhar - zaradi sebe in svojih gostov, ne pa zaradi ugleda, plače ali česa drugega. Prava motivacija za uspeh lahko izvira samo iz tebe samega, zato naj se mladi najprej vprašajo, kakšno delo jim je v veselje in izziv. Če počnemo to, kar nas osrečuje, potem naša služba ni »šihtanje«, ampak postane samouresničitev. To je po mojem mnenju prava podlaga za uspeh - v kuharskem poklicu pa so moje merilo uspeha zadovoljni gosti, ki dajejo potrditev z zadovoljnimi nasmehi ob odhodu iz restavracije.

Kaj je slabost kuharskega poklica?

Vsak poklic ima svoje slabosti, vendar če ga opravljaš z veseljem, te bolj neprijetne razmere dela pač sprejmeš in se jim prilagodiš. V gostinstvu so to predvsem dolgi delovniki in delo takrat, ko so drugi prosti, ob koncih tednov in praznikih.

Koliko v povprečju v Sloveniji in tujini na mesec zaslužijo top kuharji?

Na to vprašanje žal ne poznam odgovora.

Kaj bi svetovali mladim, ko se odločajo za poklic kuharja? Zlasti tistim, ki se za to odločijo zaradi TV-oddaj?

Vsem, ki jih kuharija navdušuje, predlagam, da si najdejo krajšo zaposlitev v kuhinji, recimo počitniško delo - seveda bodo najprej pomivali posodo in opravljali pomožna dela, vendar če bo strast do hrane, okusov in dela v ekipi še zdržala, naj se odločijo za šolanje v tem poklicu. Vsem pa predlagam še dodatno izobraževanje prek knjig, interneta in kuharskih tečajev - pri nas in v tujini. V kuharstvu štejejo samo praksa in izkušnje, ki jih s tem pridobimo. Tudi sam se zavestno vsako leto podajam v tujino na strokovno prakso, saj moramo kuharji ves čas sprem­ljati nove kulinarične smernice in iskati svetovne navdihe, da lahko s tem profesionalno napredujemo in dvigujemo raven kulinarike pri nas.

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Preberite tudi:

10.02.2015

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.