(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.
 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 

V kateri banki varčevati, da bo to najbolj ugodno

Mladi so največkrat komitenti bank svojih staršev, saj prve bančne račune zanje odprejo prav ti. To pa morda ni vedno najboljša izbira. Zato smo na reviji Moje finance prvič poiskali najugodnejšo banko za mlade. Po primerjavi sedmih bančnih storitev je to Delavska hranilnica; sledijo Hranilnica Vipava, DBS, Sparkasse; najmanj ugodni za mlade sta NLB in Banka Celje.

»Račun imam pri NLB, ker je blizu in so bankomati povsod. Ko sem dobila svoj račun, sem bila zelo mlada in bank sploh nisem poznala. Odprli so mi ga starši v banki, v kateri so račun imeli tudi sami,« pravi 18-letna Jera Tratar. Tudi 12-letna Sara Štuhec ima bančni račun pri banki, ki ji jo je predlagala mami. »Račun imam odprt pri Poštni banki Slovenije, ker ga ima tam vsa družina in se mi zdi najbolj varna,« pojasnjuje tudi 19-letna Pija Oman. Vsi pa še nimajo svojih bančnih računov. Šestnajstletni Filip Kuhar pravi, da računa še ne potrebuje. »Odprl ga bom, ko bom dobival več denarja in ga bom moral varčevati, zdaj vse sproti porabim,« razmišlja. Tudi mladi so lahko razočarani z banko. To je na lastni koži spoznala 18-letna Leya Repovš. »Račun imam odprt pri Sberbanki, s katero sem zelo zadovoljna, potrebovala sem tudi zamenjavo banke, ker me je SKB razočarala. Sberbank se mi zdi bolj ugodna,« priznava.

shutterstock-24208717.1426511521.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Najbolj ugodna banka za mlade

Tudi mladi komitenti se ne morejo izogniti nekaterim bančnim stroškom, zato smo prvič pri reviji Moje finance poiskali naj banko za mlade. Po našem izboru je najugodnejša banka Delavska hranilnica, sledi Hranilnica Vipava, na dnu lestvice sta NLB in Banka Celje. Sedemnajst bank smo primerjali po sedmih storitvah, za katere smo ocenili, da jih mladi uporabljajo. To so vodenje osebnega računa, dvigi gotovine na bančnih avtomatih drugih bank, nadomestilo za uporabo spletne banke, plačevanje položnic prek e-banke in pri bančnem okencu, stroški preklica in zamenjave bančne kartice. Ker se mladi odločajo tudi za varčevanje, smo preverili še obrestne mere za depozite.

Kako smo razvrščali banke?

Posamezne storitve smo ocenili tako, da smo banki pripisali mesto, ki jo je za posamezno storitev dosegla (1. mesto za najbolj ugodno, 17. mesto za najmanj ugodno). Nato smo banke razvrstili po pridobljenem številu točk oziroma doseženem mestu v posamezni kategoriji. Končni seštevek točk smo izračunali kot povprečje mest, ki jih je dosegla posamezna banka. V tabeli smo zapisali strošek storitve, v oklepaju pa dodali mesto uvrstitve v posamezni kategoriji. Podatke smo zbirali od 17. februarja do 6. marca. Na lestvici je uvrščenih 17 bank, dve smo izločili - to sta Banka Koper in Zveza Bank. Prvo zato, ker nam niso poslali odgovorov, drugo pa zato, ker še vedno ne ponujajo kartičnega poslovanja. Na lestvici je tudi Raiffeisen banka, ki jo lastniki zdaj prodajajo in še ni jasno, kaj bo z njo v prihodnjih mesecih.

id-mladi-mf3-2

Kaj je brezplačno in kaj ne

Poglejmo podrobneje, katere storitve banke zaračunajo mladim? Vodenje osebnega računa za mlade (učence, dijake in študente) je na vseh bankah brezplačno. To tudi ne preseneča, saj poskušajo banke prav z »bombončki«, kot je brezplačno vodenje, pridobiti mlade stranke. Razlike med bankami nastajajo pri drugih storitvah. Recimo pri provizijah za dvig gotovine s kartico na bankomatih drugih bank v Sloveniji. Od 17 bank to provizijo zaračunavajo le v treh - NLB, Banki Celje in Abanki. »Dvig gotovine na bankomatu NLB je brezplačen. Od vseh bankomatov v Sloveniji je vsak tretji naš (35 odstotkov), torej imajo naše stranke brezplačne dvige gotovine na vsakem tretjem bankomatu,« pojasnjujejo v NLB, kjer za dvige na drugih bankomatih zaračunajo 0,51 evra. Podobno pojasnilo smo dobili tudi iz Banke Celje, kjer so brezplačni dvigi gotovine na vseh bankomatih Banke Celje in NLB, na drugih pa zaračunajo 0,5 evra za dvig. Omenimo še nekaj posebnosti. V Unicreditu so recimo dvigi gotovine na bankomatih trikrat brezplačni, vsak naslednji dvig pa stane 0,55 evra. V Gorenjski banki »kaznujejo« lenobo, saj provizijo zaračunajo le na tistih bankomatih drugih bank, ki so v neposredni bližini njihovih bankomatov.

Med bankami ni bistvenih razlik pri nadomestilu za uporabo spletne banke. Pri večini je to brezplačno, razen pri štirih (Hranilnica Lon, Unicredit, NLB in Banki Celje). Nekatere banke so nas opozorile, da spletne banke ne omogočajo na »otroških« računih, torej mladoletnim, zlasti učencem osnovnih šol.

Precejšnji razponi med bankami so pri stroških preklica in zamenjave kartice - od nič (Hypo Bank) do 32 evrov (Unicredit). Kako pogosto mladi izgubijo kartico, nismo preverjali, a očitno so banke tudi v tem našle priložnost, da mladim predstavijo zavarovanja. Recimo v Banki Celje, kjer je strošek preklica in zamenjave kartice 17,88 evra, poudarjajo, da se temu strošku lahko izognejo s sklenitvijo zavarovanja zlorabe plačilne kartice z letno premijo 8,1 evra.

Precejšnje razlike med bankami so v provizijah za plačevanje položnic. Razpon višine provizij za plačilo prek spletne banke sega od 0,2 (Delavska hranilnica) do 0,42 evra (SKB). Medtem ko je razpon za plačilo pri bančnem okencu od 0,54 (Delavska hranilnica) do 2,18 evra (Hypo Bank). Čeprav mladim še ni treba plačevati veliko položnic, je vseeno treba opozoriti tiste brez dostopa do spletne banke, da so lahko provizije pri bančnem okencu tudi petkrat višje kot tiste prek spleta.

vezovisek-mitja4-be.1426511512.jpg.o.240px.jpg
Varčujemo zato, da si bomo lahko pozneje nekaj privoščili - kupili nov računalnik, šli na počitnice, plačali študij v tujini - ali pa imeli varnostno rezervo,« pravi osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek, avtor 14. poglavja priročnika za mentorje finančnega opismenjevanja mladih Foto: Aleš Beno

Varčevanje - toda kje?

Mladi se odločajo tudi za različne oblike varčevanj. »Varčevanje je temelj za dosego finančnih ciljev. Varčujemo zato, da si bomo lahko pozneje nekaj privoščili (kupili nov računalnik, šli na počitnice, plačali študij v tujini) ali pa imeli varnostno rezervo,« pravi finančni svetovalec Mitja Vezovišek, sicer tudi avtor 14. poglavja v priročniku za mentorje finančnega opismenjevanja mladih pri krožku Mladi in denar z naslovom V kateri banki varčevati, da bo to najbolj ugodno. Varčevanje v banki je najprimernejša oblika za kratkoročno varčevanje, torej za obdobje do treh let, pa tudi za tiste, ki ne želijo prevzeti preveč tveganja. Manjše tveganje pomeni tudi manjše donose oziroma privarčevane zneske.

V kateri banki varčevati, da bo to najbolj ugodno, je odvisno od več dejavnikov. Ponudba bank je zelo različna. Pri bankah smo poskušali preveriti, koliko obresti bi mladi dobili na varčevalnem računu, če bi nanj vsak mesec položili 20 evrov v obdobju leta dni. A imeli smo težave - banke ne ponujajo možnosti varčevanja na varčevalnih računih za obdobje leto dni, omejujejo pa, kako hitro po pologu se lahko dvigne denar. Pri nekaterih mora »odležati« najmanj pet ali sedem, 14 dni, pri nekaterih pa tudi 30 ali 31 dni. Nekatere banke ob odprtju varčevalnih računov zahtevajo polog, na primer pet evrov, tudi 20 evrov. Obrestne mere na takšnih varčevalnih računih so mizerne. Poglejmo primer. Denar na varčevalnem računu pri Abanki za obdobje 14 dni je obrestovan po 0,093 odstotka, za 30 dni pa po 0,149 odstotka.

Poskušali smo narediti še primerjavo med bankami za postopna ali namenska varčevanja do leta dni, a tudi tu smo imeli kup težav. Nekatere banke takšna varčevanja ponujajo za minimalno dobo dveh ali treh let. Številne nimajo posebej prilagojene ponudbe za mlade. Po grobem pregledu namenskega/postopnega varčevanja med bankami se obrestne mere začnejo pri 0,3 odstotka in le pri redkih presežejo odstotek.

Ker smo imeli precej težav s tema oblikama varčevanj, smo naredili primerjavo med bankami za vezavo 501 evra za obdobje 366 dni oziroma 13 mesecev. Pri večini bank nimajo posebej oblikovane ponudbe depozitov za mlade in je del redne ponudbe. Letne obrestne mere se gibljejo med 0,3 (Raiffeisen) in 1,35 odstotka (Hranilnica Lon), kar pomeni, da bi dobili med 1,5 in 6,8 evra obresti. Sicer se obrestne mere iz meseca v mesec spreminjajo in večina bank je z marcem te tudi znižala.

Mladi navadno nimajo na voljo veliko denarja, zato je zanje pomembno, da ga ne izgubljajo zaradi bančnih stroškov. Vsak cent šteje, zato je, ko se odločamo za prvi bančni račun, dobro prečesati in primerjati ponudbo.

Anketo med mladimi je pripravila: Anja Kraševec Dervarič

Primerjava lestvic naj banka za mlade in odrasle

Praviloma mladi svoj prvi bančni račun odprejo pri banki, kjer jih imajo njihovi starši. To pa ni nujno tudi najboljša izbira. Najugodnejšo banko (za odrasle) smo poiskali že septembra lani, ko smo primerjali 15 najpogosteje uporabljenih storitev. Pravila izbora tako naj banke za mlade kot odrasle so enaka, le košarica storitev je prilagojena potrebam obeh skupin. Pri mladih smo upoštevali sedem storitev, pri odraslih pa 15. In kaj smo ugotovili? Na prvih dveh mestih obeh lestvic sta Delavska hranilnica in Hranilnica Vipava, na obeh lestvicah je na petem mestu tudi Hranilnica Lon. Za eno mesto višje kot na lestvici naj banka za odrasle sta se uvrstili DBS (3. mesto na lestvici naj banka za mlade) in Raiffeisen banka (6. mesto na lestvici naj banka za mlade). Manj ugodna za mlade in bolj za odrasle je recimo Abanka (10. mesto na lestvici za mlade in 6. mesto za odrasle), medtem ko je bolj ugodna za mlade in manj za odrasle Hypo Banka (8. mesto na lestvici za mlade in 15. mesto za odrasle).

mladi-mf3-3.1426513018.jpg.o.240px.jpg

Gorenjska banka ima četrtino mladih komitentov

Največ mladih komitentov, starih do 26 let, imajo v Gorenjski banki, kjer mladi pomenijo kar četrtino vseh strank, pri SKB in PBS pa petino. Koliko mladih komitentov ima naša največja banka NLB, nismo izvedeli. Pravijo pa, da so mladi zanje pomemben segment strank in da so ponudbo prilagodili njihovim potrebam. Banke so prilagodile tudi imena bančnih računov za mlade. Recimo v Hranilnici Lon imajo dijaški in študentski račun pLONk, za otroke do 15. leta pa Loni; v SKB so račun za najmlajše poimenovali PAPI, za polnoletne dijake in študente pa ISIC, v NLB imajo najmlajši račun Toli, malce starejši pa NLB Prvi račun; v Unicreditu imajo najmlajši račun Palček, do 18. leta račun Car, do 27. leta pa Start; v Abanki imajo mladi račune Akeš, V NKBM, kjer se predstavljajo kot banka za mlade vladarje, ponujajo študentom Indeks paket, mlajšim pa Skul paket. Nekatere banke se z »eksotičnimi« imeni za bančne račune za mlade še niso ukvarjale.

Katere storitve največ uporabljajo mladi

Banke smo vprašali, katere storitve najpogosteje uporabljajo mladi komitenti, poleg seveda transakcijskega računa. Ločili smo jih po starostnih skupinah.

shutterstock-221065675.1426511520.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Osnovnošolci: V tem obdobju se otroci prek staršev seznanijo z banko in varčevanjem, večina izmed njih pa proti koncu osnovne šole zelo dobro obvlada tudi že dvige na bankomatih, pravijo na SKB. Sicer pa se večinoma odločajo za varčevanje na varčevalnih računih, polagajo gotovino pri bančnih okencih in dvigujejo gotovino na bankomatih.

Srednješolci: S prehodom v srednjo šolo se povečajo tudi potrebe po bančnem poslovanju, saj uporaba plačilnih kartic postane pogostejša. Mladi v tem obdobju uporabljajo svoje račune za plačevanje položnic, dvigovanje denarja na bankomatih, varčevanje, uporabljajo pa tudi že spletne in mobilne banke.

Študenti: V tem obdobju potekajo priprave na začetek samostojnega življenja ter prvo zaposlitev. Bolj ko se študenti bližajo temu obdobju, več različnih produktov začnejo uporabljati, opažajo v SKB. Študenti že redno uporabljajo debetne kartice in spletno banko, veliko se jih odloči tudi za sklenitev depozitov. Narašča uporaba kreditnih kartic, kar omenjajo recimo v SKB, NLB in Delavski hranilnici. V SKB omenjajo še, da se jih veliko odloči za zavarovanje kartic in osebnih predmetov.

Banke mladim »talajo« denar

Banke smo vprašali po ugodnostih za mlade. Omenimo nekaj zanimivih odgovorov. V NKBM so »rekrutirali« mlade, da zanje iščejo nove komitente. Dobijo namreč 10 evrov nakazila na TRR, če pripeljejo prijatelja, in 20 evrov, če pripeljejo dva. Gorenjska banka mlade za prvi priliv na račun (študentsko delo, štipendija) nagradi s 30 evri. V Abanki ponujajo brezplačno storitev Oblikuj si kartico, torej lahko izberejo motiv po lastni izbiri, 20 evrov nagrade pa do konca aprila dobijo tisti, ki še niso izkoristili te ugodnosti in ki v istem mesecu odprejo osebni račun. V Banki Celje imajo študenti možnost pridobitve izrednega limita do trikratnika mesečnih prilivov. V NLB najmlajši komitenti s polaganjem gotovine na račun zbirajo nalepke in za štiri zbrane nalepke dobijo četrtletno nagrado, kaj to je, niso zapisali. V SKB pravijo, da so edina banka v Sloveniji, ki svojim strankam ponuja kartico, ki združuje bančno kartico kot tudi ISIC-izkaznico, ki mladim prinaša vrsto ugodnosti. V Raiffeisen banki otrokom do desetega leta starosti ponujajo varčevanje v skladih, minimalni mesečni vložek je 15 evrov, pričakovane letne stopnje donosa pa do tri do devet odstotkov.

Naj študentsko posojilo

Osnovno pravilo osebnih financ je, da za stvari, ki si jih želimo kupiti, varčujemo. To je cenejše, kot če si denar izposodimo. Če mladim zaškriplje, imajo pri večini bank tudi možnost najema študentskega posojila, a menda se jih za to odloči malo. Vseeno pa smo sestavili lestvico za naj študentsko posojilo. Predvideli smo, da bi študent vzel dva tisoč evrov posojila z dveletno dobo odplačila. Na lestvici je 11 bank, saj vse nimajo študentskih posojil oziroma ponujajo te samo za enoletno obdobje. Preverili smo skupne stroške in potrebna zavarovanja za to. Najugodnejše posojilo dobijo študenti na SKB, kjer znaša letna obrestna mera 4,2 odstotka, za obrok pa bi vsak mesec odšteli 87,03 evra. Najvišji mesečni obrok bi plačevali pri Unicreditu, in sicer 88,99 evra pri obrestni meri 6,2 odstotka. Pri razvrščanju bank smo upoštevali efektivno obrestno mero (EOM), ki pokaže skupen strošek posojila, torej vključuje obresti, strošek odobritve in druge stroške, ki jih ima posojilojemalec. Prav tako se EOM uporablja za primerjavo posojil med bankami.

Večina bank pri najemu študentskega posojila zahteva zavarovanje z vsaj enim posojilno sposobnim porokom, večina tudi zaračuna strošek odobritve posojila, z izjemo treh bank, kjer je to brezplačno (Banka Celje, PBS, Abanka Vipa), pri drugih se ta strošek giblje od 6,8 evra (NKBM) do 30 evrov (Hranilnica Lon). Na lestvico nismo uvrstili Sparkasse, ki sicer ponuja študentska posojila z dobo odplačila do 12 mesecev. Pravijo pa, da bi študentom v primeru dvoletnega odplačilnega roka svetovali limit z redukcijo do dveh let. »Večina študentov se odloča za limit z redukcijo, pri katerem ne računamo stroškov zavarovanja, obresti pa se obračunajo samo na izkoriščen del limita in je zelo hitra možnost financiranja,« pojasnjujejo. Mesečni obrok bi v tem primeru znašal 83,88 evra pri obrestni meri 8,04 odstotka, pri čemer bi plačali še stroške odobritve dva odstotka (minimalni znesek 19,98 evra, maksimalni pa 80 evrov).

Kot rečeno v uvodu, študentska posojila najemajo le redki. Recimo pri Delavski hranilnici so lani odobrili le za 12.620 evrov študentskih posojil, pri čemer je bil povprečni znesek posojila 4.500 evrov z ročnostjo dveh let. Tudi na NLB pravijo, da so takšni študenti v manjšini, v povprečju pa si izposodijo 1.900 evrov za odplačilno dobo do leta dni. Banke poleg ročnosti omejujejo tudi višino posojil. Recimo pri Hranilnici Lon je znesek omejen na dva tisoč evrov, v NLB dobijo posojilo nad 12 mesecev študenti višjih letnikov, posojilo brez zavarovanja pa študenti prvih in drugih letnikov do tisoč evrov, višjih letnikov pa do 2.500 evrov. Koliko pa si izposodijo? V PBS pravijo, da se zneski gibljejo med 500 in tisoč evri, v Abanki okrog tri tisoč evrov, Gorenjski pa 1.250 evrov za posojila do leta dni ter 2.300 evrov za dobo dveh ali treh let. Nekatere banke ne spremljajo, zakaj študenti ta denar potrebujejo, v Gorenjski banki pravijo, da za plačilo šolnin, v Hypo banki pa, da za študijske pripomočke, izobraževanja in tudi potovanja.

id-mladi-mf3-4

Limit - kdo ga da in kdo ne

Pogosteje kot za posojila se študenti odločajo za izkoriščanje limita (prekoračitev pozitivnega stanja) na osebnem računu, opažajo v NLB. Pri NLB je takšnih, ki to počnejo, dobra tretjina, v povprečju izkoristijo limit v znesku 183 evrov. Seveda zapravljanje prek svojih zmožnosti ni dobro, a smo vseeno preverili, katere banke ponujajo limite in koliko ti znašajo. Limiti so različno visoki, praviloma banke tega ne omogočajo mladoletnim, z izjemo šestih bank (pri Raiffeisnu je limit 62,59 evra, Gorenjski banki do 200 evrov, Delavski hranilnici in Hranilnici Lon 100 evrov, DBS 50 evrov in NKBM 42 evrov). Za polnoletne dijake in študente se nabor bank, ki ponujajo limit, poveča. Recimo pri Abanki imajo polnoletni dijaki do 100 evrov limita, študenti do 200 evrov; na SKB imajo osebe na osebnem računu za mlade, stare od 12 do 27 let, višino rednega limita 60 evrov, na računu ISIC pa 100 evrov; na PBS in NLB do 200 evrov, v NKBM imajo polnoletni dijaki in študenti lahko 170 evrov limita, absolventi 210 evrov; na Banki Celje od 100 do 250 evrov. V Hranilnici Vipava, Unicreditu, Hypo Bank, Sberbanki, BKS Bank limita dijakom, študentom ne omogočajo.

Anketa med mladimi

Filip Kuhar, 16 let: »Nimam bančne kartice, ker je ne potrebujem. Račun bom odprl, ko bom dobival več denarja (hodil v službo) in ga bom moral shranjevati, zdaj vse sproti porabim.«

filip-kuhar.1426511516.jpg.o.600px.jpg

Leya Repovš, 18 let: »Račun imam odprt pri Sberbanki, s katero sem zelo zadovoljna, potrebovala sem tudi zamenjavo, ker me je SKB razočarala. Sberbank se mi zdi najbolj ugodna. Uporabljam navaden račun za plačevanje ter shranjevanje denarja in nakazila študentskega servisa.«

leya-repovs.1426511514.jpg.o.600px.jpg

Sara Štuhec, 12 let: »Bančni račun imam odprt pri NLB, ker mi je to predlagala mami in mi je banka všeč za moje potrebe. Trenutno kartice še ne uporabljam za plačevanje, saj nimam visokih stroškov, bolj za polaganje denarja, ne sklepam pa depozitov.«

sara-stuhec.1426511517.jpg.o.600px.jpg

Pija Oman, 19 let: »Račun imam odprt pri Poštni banki Slovenije, ker ga ima tam vsa družina in se mi zdi najbolj varna. Uporabljam pa kartico, z njo plačujem, na račun tudi polagam denar.«

pija-oman.1426511518.jpg.o.600px.jpg

Jera Tratar, 18 let: »Račun imam pri NLB, ker je blizu in so bankomati povsod. Ko sem dobila svoj račun, sem bila zelo mlada in bank sploh nisem poznala. Otroški račun pri NLB so mi odprli starši, ker so ga tudi sami imeli pri tej banki. Uporabljam kartico in z njo plačujem, na račun dobivam tudi nakazila.«

Jera.tratar.1426511519.jpg.o.600px.jpg

Pripravila: Anja Kraševec Dervarič

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Preberite tudi:

14.04.2015

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.