(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Vau, kakšna postava!

Revije, televizija, družabna omrežja predstavljajo popolna telesa in bleščeč zunanji videz mladostnikov. In temu bi seveda radi sledili tudi številni mladi. Če jim ne uspe, so pogosto nesrečni, zato želijo to spremeniti, včasih tudi z nezdravimi prehranjevalnimi navadami, prehranskimi dodatki, pretiravanjem s športom in podobnim. Je to prava pot? Kako se s tem spopadajo Bor, Žiga, Matic, Eva, Robi, Zarja in Janja?

Si takšen, kot si, ni potrebe po spremembah, samozavestno pravi 17-letni Bor Sušnik. »Moj zunanji videz mi pomeni veliko, ker bi rad bil kot fantje, ki so urejeni, imajo postavno in mišičasto telo,« pa po drugi strani razmišlja 12-letni Žiga Slemenšek. Šestnajstletni Matic Katrašnik je prepričan, da veliko ljudi sodi druge predvsem po videzu. Tudi 19-letni Robi Dovžan pravi, da je zunanji videz v družbi velikega pomena, saj z njim pripomoremo k boljšemu prvemu vtisu, večji samozavesti in boljšemu počutju. Eva Štirn, 18-letnica, priznava, da ji zunanji videz precej pomeni, še sploh odkar je v srednji šoli: »V svoji koži se moraš dobro počutiti.« »Zunanji videz je moj pravi jaz,« je prepričana 15-letna Janja Garnbret. Tako torej razmišljajo mladi. In kje vse tičijo razlogi, da je zunanji videz zanje tako pomemben?

Čedalje mlajši otroci poskušajo doseči ideale, ki jih videvajo povsod okoli sebe. Povod za nezadovoljstvo so navadno pritiski okolice - ambiciozni starši, občasno trenerji v kakšnih estetskih športih, šolah, pa tudi vrstniki, ki nemalokrat zbadajo čezmerno hranjene sovrstnike. Te opazke močno bolijo, in ker otroci sami ne poznajo zdravih možnosti izgubljanja odvečne telesne maščobe, to vodi do nezdravih navad, anksioznih in depresivnih stanj, opaža profesorica športne vzgoje in kondicijska trenerka Mateja Šmejic.

shutterstock-75608077.1426517783.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Kako se prehranjujejo mladi

Poglejmo najprej, kako se prehranjujejo naši mladi sogovorniki. Žiga zjutraj poje narezano sadje - ananas, kivi, granatno jabolko - ali narejen smootie, malico in kosilo v šoli, okoli 16. ure kosi s starši, za večerjo po treningu pa največkrat je palačinke, kosmiče ali testenine. Testenine so sicer njegova najljubša jed. Obeduje torej štiri- do petkrat na dan. V primerjavi s sošolci poje veliko sadja in zelenjave, skoraj nikoli ne je čipsa, pije vodo ali pa domačo šabeso. Tudi Janja je štirikrat na dan, prav tako se to trudi Robi, a mu zaradi pomanjkanja časa ne uspe vedno. Robijeva najljubša jed je hrustljavi piščanec z rižem, a odkar se redno ukvarja s fitnesom, je veliko bolj pozoren na to, kaj zaužije, saj je pravilna prehrana velik dejavnik pri dobrem počutju in končnem rezultatu, je prepričan. Zarja in Matic jesta trikrat na dan. Zarja pravi, da pazi na prehrano. Matic ima najraje lazanjo, a poleti in jeseni, ker je to čas njegovih tekem, bolj pazi. Eva je nekajkrat na dan po malo, obožuje pa testenine na sto in en način ter in mlečne izdelke. »Čez dan nimam nobenega urnika, kolikokrat naj jem, ampak takrat, ko se sprehodim mimo hladilnika, vzamem kaj iz njega,« pa zaupa Bor. Ob tem poudari, da v šoli je malico in kosilo ter večerja doma. Kaj pa hitra prehrana? Matic jo je redko, tudi Žiga, Eva in Robi. Janja ne je hitre in ocvrte hrane ter sladkarij. Bor pogosto zaide v restavracije s hitro prehrano. Pri Boru, Zarji in Robiju doma kupujejo tudi biohrano, pri Evi imajo vrt, na katerem večino pridelajo sami, in tudi po domače mleko hodijo k sosedom.

Ima kateri izmed njih težave s preveliko težo? Nihče od sogovornikov še ni prav hujšal, razen Matica, ki je moral zaradi kolesarstva shujšati nekaj kilogramov. Eva pazi, da je čim bolj raznovrstno hrano, saj je že imela hude glavobole, zato se je odpravila do nevrologinje. Ta ji je predlagala, naj opazuje prehrano, zato je zmanjšala vnos sladkarij, sladkih pijač in težave so se začele zmanjševati.

Blaz-Zazvonil.1426517782.jpg.o.600px.jpg
Prehranski dodatki, kot so izdelki znamk Nupo, Herbalife, Enemon, obljubljajo izgubo telesnih kilogramov brez prevelikega odrekanja, in to je slogan, ki danes prodaja: Kupi me in vse bo lepše in brez težav, opaža Blaž Zaznovil, profesor športne vzgoje in trener ter učitelj različnih športov.

Kaj pa prehranski dodatki?

Slišati je, da so prehranski dodatki med mladimi precej priljubljeni, toda med sogovorniki jih uživa le Robi, pa še ta le takrat, ko želi pridobiti mišično maso. Med dodatke uvršča beljakovinske napitke, ki pripomorejo k hitrejši mišični rasti, boljši regeneraciji in na koncu vodijo do želenih rezultatov, pove 19-letnik. Za te dodatke na leto odšteje približno 200 evrov. Matic uporablja vitamin C, saj mu tega, kot pravi, primanjkuje. »Prehranski dodatki so za mlade cenovno razmeroma nedostopni, če si to lahko privoščijo, pa močno upam, da se prej posvetujejo s strokovnjakom in ne jemljejo določene zadeve le zato, da bi v lažnih 14 dneh bili videti perfektno,« opozarja, Mateja Šmejic. »Prehranski dodatki, kot so izdelki znamk Nupo, Herbalife, Enemon, obljubljajo izgubo telesnih kilogramov brez prevelikega odrekanja, in to je slogan, ki danes prodaja: Kupi me in vse bo lepše in brez težav,« opaža Blaž Zaznovil, profesor športne vzgoje in trener ter učitelj različnih športov. To je razširjeno, saj je sredstvo za dosego idealne podobe mladih, se strinja tudi Karin Sernec, psihologinja na centru za mentalne motnje.

sernec-karin3-us.1426517778.jpg.o.240px.jpg
Mladi se verjetno zavedajo »retuširanosti« svojih idolov in jo tudi racionalno dojemajo, toda emocionalno sliko ves čas primerjajo s samim seboj, pravi Karin Sernec, psihologinja na centru za mentalne motnje. Foto: Urban Štebljaj

Samo hrana in nič drugega

Nekateri mladi s prehranjevanjem pretiravajo, opažajo strokovnjaki. To postaja nekakšna miselna in posledično vedenjska obsedenost, ki traja 24 ur na dan. Nekateri razmišljajo le to, kaj bodo jedli, kako bodo jedli, kaj morajo dodati. Posledično se tudi vedejo tako, nimajo ne časa, ne energije, ne volje za karkoli dobrega, za družbo in za socialne stike. Mateja Šmejic pravi, da je dolgotrajno brskanje po spletu, kjer seveda najdemo tisoč in eno dieto, nesmiselno in nezdravo za organizem. Neuspešne diete, strah pred pridobivanjem kilogramov in neznanje na področju zdravega prehranjevanja pa vodijo k nezdravim navadam, k motnjam hranjena, slabšanju tako psihološke kot fizične komponente življenja mladih, pove profesorica športne vzgoje.

Zasuk prehranske piramide

Mateja Šmejic tudi opaža, da ogromno mladih sploh ne ve, da se je piramida zdrave prehrane v zadnjem času močno spremenila oziroma da danes smernice narekuje kar krožnik zdrave prehrane, ki opisuje, kolikšen delež posameznih hranil bi moral sestavljati naše obrok. Prehranjevalne navade mladih so še vedno odvisne predvsem od okolice, torej od tega, kakšno prehrano imajo doma, v šoli in v družbi svojih prijateljev. Pravi, da bi morali biti starši največji zgled otrokom, saj je zelo pomembno, da starši navadijo otroka na pozitivne prehranske navade, kot je zdrav in uravnotežen zajtrk, ki zagotavlja energijo za šolsko delo. Blaž Zazvonil, profesor športne vzgoje, inštruktor in trener, opomni, da bi morala družina vsaj en obrok v dnevu pojesti skupaj in v miru. Če se doma zdravo prehranjujejo, potem bo to njihova vrednota in bodo tudi povsod drugje poskušali in znali izbirati zdrave alternative. Težave so malice v šolah, na fakultetah, v restavracijah, ko jemo na bone, in prigrizki v avtomatih, saj hamburger, pomfrit, kokakola in čokoladica še vedno stanejo manj kot velika skleda solate s piščancem in plastenka vode. Strokovnjaki se strinjajo, da bi morale šole kuhati same, in to bolj uravnoteženo prehrano, več zelenjave, za posladek pa manj sladkorja in več sadja.

Mateja-Smejic.1426517780.jpg.o.600px.jpg
Profesorica športne vzgoje Mateja Šmejic ugotovlja, da so mladostniki na dveh skrajnih točkah: ali so športniki ali pa jim je telesna aktivnost povsem neznan pojem.

Športanje

Po drugi strani pa mladi »idealno postavo iz katalogov« lovijo tudi z najrazličnejšimi športnimi udejstvovanji. Žiga ima najraje plezanje, rad tudi kolesari in borda. Zarja trenira atletiko, Janja se poleg drugih športov profesionalno ukvarja s športnim plezanjem in dosega vrhunske rezultate. V letu 2013 in 2014 je postala evropska prvakinja v težavnostnem in balvanskem plezanju, v letu 2014 pa je le še dodala naslov svetovne prvakinje. »Mislim, da je moj življenjski slog tak kot pri večini najstnikov,« pove Bor. S športom se ukvarja sam zase in za zabavo, pleše pa še hiphop. Eva prizna, da ji je gibanja vedno primanjkovalo, vendar se trudi to popraviti.

Mateja Šmejic opaža, da je »športni življenjski slog« predvsem dijakov precej enoličen. Pred približno letom dni je v svojem diplomskem delu raziskovala njihovo športno življenje in ugotovila, da so mladostniki na dveh skrajnih točkah - ali so športniki ali pa jim je telesna aktivnost povsem neznan pojem: »Na tem mestu primanjkuje tistih vmes; vsak naj bi se gibal vsaj eno uro na dan. Glavna težava poleg seveda lagodnega življenja za računalnikom in hobijev, ki so povezani s sedenjem na kavču, morda tiči v tem, da mladi premalo vedo o tem, kako sploh vaditi.« Blaž Zazvonil se strinja in pravi, da bi morali starši otroke spraviti stran od računalnikov in v naravo hodit, teč in še kaj: »Šport zelo pozitivno vpliva na mlade, saj jim privzgoji red in disciplino.«

Je pa treba pri športanju predvsem pri mladih fantih opozoriti na pretiravanje, ki se imenuje bigoreksija. Pri anoreksiji je telesna shema motena v tem smislu, da mlade osebe, ki so izrazito podhranjene, sebe doživljajo kot debele. Pri bigoreksiji pa je ravno nasprotno. Nekateri mladi fantje, ki so sicer mišičasti in v fitnesih preživijo veliko časa, sami sebe doživljajo kot suhe, brezmišičaste. Meja med obsedenostjo in zdravo mero je zelo tanka. Sploh če je tak mlad fant nezadovoljen s sabo, se ne ceni in se mu v življenju zgodi še kaj neugodnega, lahko hitro zdrsne čez rob. Poleg tega je v lovu za mišicami tudi ogromno zlorabe ali nedovoljenih steroidov, kot so anabolni steroidi, ki lahko v telesu povzročijo veliko škode, kupiti pa se jih da preprosto kar na spletu in še kje.

Zdrava samopodoba!

Mladi se torej različno zavedajo pomembnosti zdravega duha v zdravem telesu. Po drugi strani pa bi včasih radi tudi na silo dosegli ideale, ki pa pogosto sploh niso resnični, a dovolj močni, da jih spravljajo v slabo voljo in nezadovoljstvo samih s sabo. Marsikateri mladostnik, ki ni videti kot iz revije oziroma s Facebooka, se ne počuti dobro v svojem telesu. Toda mladostniki pozabljajo, da so profilne slike na Faceboooku ali »selfieji« slavnih zelo premišljeno izbrani in da v vsakdanjem življenju niso videti tako. »Le malo najstnikov se zaveda, da je za popolno sliko predvsem ogromno dela s programom Photoshop,« opozarja Blaž Zazvonil. Vsakodnevno objavljanje slik na Instagramu, ki prikazujejo popolno izklesana telesa, prečudovite pričeske, lepe obleke oziroma sanjsko življenje posameznikov, je bolj namišljeno kot ne. »Pozabljamo, da so samo ljudje, tako kot mi, da takšne fotografije nastanejo ob pomoči strokovnjakov, vizažistov, stilistov in da tista izklesana telesa ne nastanejo kar čez noč, tako kot obljublja reklama, ki ti utripa na desni strani zaslona. Te slike so retuširane,« je prepričana tudi Mateja Šmejic.

Ob tem Karin Sernec doda, da se mladi verjetno zavedajo tega in to tudi racionalno dojemajo, toda emocionalno sliko ves čas primerjajo s samim seboj. Še sploh to velja v najstniški dobi. »Ko si otrok, se ne obremenjuješ s svojim zunanjim videzom, ampak le obdeluješ informacije okoli sebe, med puberteto pa se v telesu začnejo velike spremembe in v tem času se mladostniki primerjajo med seboj vizualno, kognitivno, športno. Takrat ima zunanji videz zelo velik pomen v njihovem življenju,« doda Blaž Zazvonil. In sklene: »Pomembno je, da starši svojim otrokom pomagajo zgraditi zdravo samopodobo, s čimer zmanjšajo tudi možnost tega, da bi na otroka vplivala nerealna pričakovanja okolice.«

Kako pomemben se vam zdi zunanji videz?

»Si takšen, kot si, ni potrebe po spremembah,« samozavestno pravi 17-letni Bor Sušnik.

Bor-Susnik.1426517765.jpg.o.600px.jpg

»Moj zunanji videz mi pomeni veliko, ker bi rad bil kot fantje, ki so urejeni, imajo postavno in mišičasto telo,« razmišlja 12-letni Žiga Slemenšek.

Ziga-Slemensek.1426517762.jpg.o.600px.jpg

»Veliko ljudi sodi druge predvsem po videzu,« je prepričan 16-letni Matic Katrašnik.

image1.1426517785.jpg

»Zunanji videz v družbi je velikega pomena, saj z njim pripomoremo k boljšemu prvemu vtisu, večji samozavesti in boljšemu počutju,« pravi 19-letni Robi Dovžan.

Robert-Dovzan1.1426517774.jpg.o.600px.jpg

»Zunanji videz mi precej pomeni, še sploh odkar sem v srednji šoli. V svoji koži se moraš dobro počutiti,« prizna 18-letna Eva Štirn.

Eva-Stirn.1426517770.jpg.o.600px.jpg

»Zunanji videz je moj pravi jaz,« meni 15-letna Janja Garnbret.

Janja-Garnbret-leva-na-spodmji-sliki-.1426517777.jpg

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.