(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Prvorojenci v življenju uspešnejši od mlajši sorojencev?

S prvorojenci se starši več ukvarjajo, več zahtevajo od njih, so bolj strogi do njih kot do mlajših otrok, ki jim velikokrat dajejo potuho; je vzgoja razlog, da so prvorojenci uspešnejši od mlajših sorojencev, imajo višje plače, zasedajo boljša delovna mesta, so pametnejši, bolj samodisciplinirani, ambiciozni; vse to namreč kažejo nekatere raziskave; kaj o tem pravijo otroci?

Vrstni red rojstva otrok ne vpliva na uspešnost v življenju, trdijo nekateri naši mladi anketiranci. Sicer 18-letni Vid Bešer, ki je najstarejši izmed sedmih otrok, priznava, da so med njimi velike razlike. »Mlajši otroci so pri nas veliko bolj komunikativni, laže in bolj neobremenjeno navežejo stike z ljudmi. Uspeh v šoli pa je bolj odvisen od posameznika kot vrstnega reda rojstva,« opaža. Močno dvomi, da so prvorojenci uspešnejši od mlajših sorojencev, in se sprašuje, kaj sploh pomeni uspeh. »Če gledamo šolski uspeh, ima najboljšega pri nas med sedmimi otroki tretjerojena sestra,« poudarja Vid. Podobno mneni tudi 20-letna Neža Marčun, ki je najstarejša v družini petih otrok. »Ker sem najstarejša, grem skozi določene stvari v življenju prva. To je lahko tudi prednost. Nisem najbolj uspešna v šoli, sem pa najuspešnejša v športu od vseh bratov in sester,« priznava. »Uspeh je pogojen s tem, koliko boš vložil truda v to. Vsak je lahko uspešen,« je odločen 22-letni Jan Bizjak, sicer edinec. Šestnajstletni Mojci Katrašnik pa se zdi, da imajo prvorojenci več samozavesti. »Prvorojenci so v šoli gotovo uspešnejši od mlajših otrok. Moja najstarejša sestra je že diplomirala, drugi otroci pa verjetno ne bomo prišli tako daleč oziroma bomo zato porabili veliko več časa,« razmišlja 17-letna Julija Kruder, sicer najmlajša med četverico.

id-mladi-mf4-2

Kaj pa pravijo strokovnjaki?

Psihologi v tujini se večinoma strinjajo, da ima vrstni red rojstva velik vpliv na našo osebnost, to pa potem tudi vpliva na uspeh, trdijo v ameriškem institutu Child Development Institute. »Nekatere raziskave kažejo, da obstaja povezava med vrstnim redom rojstva in uspehom, vendar bi kaj takšnega težko z gotovostjo trdili,« je nekoliko zadržana Tjaša Stepišnik Perdih, socialna pedagoginja in psihoterapevtka. Tudi sama se je lotila raziskave o tem in ta ni pokazala prevladujočih teoretičnih predvidevanj o razlikah v osebnostnih lastnostih sorojencev. »Pokazala pa je nekatere pomembne razlike, predvsem pa dileme in pomanjkljivosti takšnih raziskovanj,« opozarja. Vseeno poglejmo, kaj so pokazale nekatere raziskave.

Zakaj so prvorojenci uspeš­nejši

Prvorojenci imajo navadno vodilno vlogo v družini, kar se potem nadaljuje tudi v njihovi karieri. So bolj ambiciozni, samodisciplinirani, imajo boljšo izobrazbo, menda imajo celo višji inteligenčni kvocient, so bolj zanesljivi, vestni, imajo višjo plačo, zasedajo boljša delovna mesta, od medicine do računovodstva; med direktorji je menda največ prvorojencev, kažejo ugotovitve različnih raziskav, ki smo jih našli na spletu. In kaj je razlog za to? Starši utegnejo biti do njih bolj strogi, prav tako se z njimi v zgodnjem otroštvu več ukvarjajo kot s pozneje rojenimi otroki. »Izkušnje kažejo, da so starši pri prvorojenih res bolj negotovi, preberejo več knjig, bolj se pripravljajo na rojstvo in nosečnost. Prve bolezni, prve težave jih bolj vznemirijo kot pri pozneje rojenih otrocih. Čustven odnos in naravnanost sta drugačna, količina nege, pozornosti in skrb pa lahko celo enaka,« meni Tjaša Stepišnik Perdih.

Podobno opažajo tudi naši mladi prvorojenci. »Starši so vame vložili veliko več časa kot v druge otroke, a to zato, ker sem bila pač prva. Od mene in leto mlajše sestre zahtevajo drugačne stvari kot od drugih treh otrok. Od naju se pričakuje, da pomagava tako mlajšim kot očetu in mami, zato občasno tudi popaziva na mlajše tri. Mlajši imajo precej drugačen položaj. Imajo svoja obvezna opravila, ki pa ne vključujejo odgovornosti,« priznava Neža, najstarejša med peterico. Z njo se strinja 18-letni Vid: »Prav gotovo se je od mene vedno zahtevalo zahtevnejše reči - ker sem bil najstarejši, sem bil prvi in pogosto edini, ki je bil za kako opravilo, vsaj po presoji mojih staršev, sposoben.« Priznava pa tudi, da je imel več pravic, ki pripadajo »starejšim«. Vid omenja, da ne gre za namerno razlikovanje med otroki, ampak je to posledica objektivnih okoliščin. »Nekega favoriziranja v smislu maminega ali očkovega ljubljenca ni bilo nikoli,« doda.

Tjasa-Stepisnik-Perdih.1428761721.jpg.o.240px.jpg
Prepričanje, da morajo imeti vse otroke enako radi, je za starše škodljivo; bolj pravilno bi bilo reči, da imajo radi vse otroke, vendar vsakega po svoje, pravi socialna pedagoginja in psihoterapevtka Tjaša Stepišnik Perdih.

Kaj pa mlajši?

Strokovnjaki pravijo, da so mlajši v družini ljubljenčki in jim starši hitro ugodijo. Raziskave kažejo, da so bolj vešči v odnosih z ljudmi, se radi zabavajo in pogovarjajo. So odprti in hitro sklepajo prijateljstva, hitro jim postane tudi dolgčas. Šola jim povzroča največ težav, saj se starši z njimi manj ukvarjajo in jih pri šolskih obveznostih manj nadzirajo. Po drugi strani pa dobivajo več »drugačne« pozornosti od staršev, pogosto jim tudi prehitro popuščajo, zlasti v zgodnjem otroštvu. Najmlajši so nagnjeni k umetniškim, ustvarjalnim poklicem, kot so igralništvo, založništvo, umetnost, arhitektura...

In kako najmlajši sogovorniki doživljajo svoj položaj v družini? »Starši med nami večinoma ne delajo razlik, se pa občasno zgodi kakšna izjema. Recimo meni večkrat pustijo ostati doma, ko sem utrujena od treninga, starejšemu bratu in sestrama pa tega nikoli niso pustili. Vrstni red rojstva sem najbolj občutila, ko mi je starejši brat naredil dobro 'reklamo', zato nisem potrebovala veliko za preboj v reprezentanco,« pravi 17-letna Julija, najmlajša med štirimi otroki. »Mlajši imajo prednost v tem, da od starejših sorojencev dobijo pomoč in nekakšne smernice za življenje,« dodaja 20-letna Anja Šerbinek. »Mislim, da starši zahtevajo približno enako oziroma morda celo malo manj od mene kot od starejše sestre,« priznava 15-letna drugorojenka Greta Fabjan.

Kaj pa srednji otroci? Velikokrat od staršev slišimo, da ti najbolj »nasankajo«. S prvorojenci in najmlajšimi se več ukvarjajo, vendar z vsakim drugače. Ker so ujeti med dvema »ognjema«, so srednji otroci navadno tisti, ki vzdržujejo mir, so razumski, radi ugajajo. V življenju so tudi bolj zadovoljni, menda da so izmed vseh otrok tudi najsrečnejši v odnosih s partnerji. To pa zato, ker ne čutijo pritiska, da bi bili popolni, kot ga najstarejši, in ne pričakujejo nenehne pozornosti kot najmlajši. Znajo prisluhniti obema stranema, zato so dobri posredniki in pogajalci, znajo dobro sodelovati v ekipi in iščejo delovna mesta, ki zahtevajo boljše medosebne odnose ali sodelovanje v skupini.

Edinci

Velikokrat je pri njih podobno kot pri prvorojencih. Usmerjeni so k cilju in dobro organizirani, vestni in zanesljivi. Neradi oproščajo, so zelo zahtevni, ne marajo priznati napak in ne prenašajo dobro kritik na svoj račun. Jan Bizjak, 22-letnik, je edinec: »Vsak otrok je zgodba zase in starši mu morajo stati ob strani.«

Enaka vzgoja, različni rezultati

Starši velikokrat pravijo, da imajo za vse otroke enake vzgojne prijeme. Pa to drži? »Iz izkušenj lahko rečem, da se tudi starševski vzgojni prijemi spreminjajo skozi čas oziroma od otroka do otroka, medtem ko so vrednote, ki jih zasledujejo, bolj stalne. Spet pa je pomemben pristen stik z otrokom. Starši imajo lahko enake vzgojne prijeme za vse otroke, a drugačen stik z njimi. Poleg tega se na začetku starševstva šele učijo, šele spoznavajo to vlogo. Starševstvo je namreč nenehno spreminjajoč se in dinamičen proces,« pojasnjuje Stepišnikova. V kakšno osebo se otrok razvije, ne vpliva le vzgoja, ampak tudi šola, vrstniki, družinski odnosi, pomembni dogodki, našteva.

milivojevic-zoran6-ih.1428761718.jpg.o.600px.jpg
V družinah, kjer je več otrok različnih starosti, se vzpostavlja nekakšna hierarhija, opozarja psihoterapevt Zoran Milivojević. Foto: Irena Herak

Vpliv števila otrok

Na razvoj otrok vpliva mnogo dejavnikov, število otrok v družini je samo eden izmed njih. Je pa družinska dinamika v družini z več otroki drugačna kot v družinah z enim otrokom, opozarja Stepišnikova. To potrdijo tudi naši anketiranci, ki prihajajo iz precej številnih družin - recimo Vid je najstarejši med sedmimi otroki, Mojca je tretji otrok od petih, Julija je najmlajša med štirimi otroki, Neža je najstarejša med petimi. Večina sicer pravi, da starši ne delajo razlik med njimi. »Trudita se ne delati razlik. Razlika je le v tem, da meni dopuščata nekaj več stvari, saj sem starejša in zato bolj samostojna,« priznava 20-letna Anja Šerbinek. »V družinah, kjer je več otrok različnih starosti, se vzpostavlja nekakšna hierarhija,« opozarja tudi psihoterapevt Zoran Milivojević. Otroci precenijo, ali so prejeli več ali manj starševske ljubezni v primerjavi z brati ali sestrami. Zato sta med sorojenci poleg ljubezni prisotni tudi primerjava in konkurenca, pojasnjuje.

Imate enako radi vse svoje otroke?

Se odnos staršev do otrok spremeni, če je v družini več otrok? Imajo vsi otroci v družini enak položaj? Naši mladi anketiranci pravijo, da imajo približno enak položaj oziroma ne čutijo, da bi bili za kaj prikrajšani ali da bi jim bile kratene »pravice«. Psihologinja Stepišnikova meni drugače: »Zagotovo se odnos staršev spremeni, če je v družini več otrok, in otroci nimajo enakega položaja. Prepričanje, da morajo imeti vse otroke enako radi, je za starše škodljivo. Bolj pravilno bi bilo reči, da imajo radi vse otroke, vendar vsakega po svoje. Starši se sicer te razlike pogosto ne zavedajo ali pa si je nočejo priznati v prizadevanju, da bi kot dobri starši imeli vse otroke enako radi, otroci pa to še kako čutijo.« Komu torej nameniti več in komu manj pozornosti? »Tistemu otroku, ki jo v določenem trenutku več potrebuje. Predvsem je treba paziti, da se eden od otrok ne počuti izključenega, da starejšemu ni treba prehitro odrasti in podobno,« odgovarja. Pri vzgoji in razvoju otrok ima kakovosten stik z otrokom zelo pomembno vlogo, opozarja Stepišnikova. »Čas sam po sebi ne igra tako pomembne vloge kot kakovost stika z otrokom. Vse več staršev preživi razmeroma veliko časa z otroki, jih vodijo na igrišče, na sprehode..., a v resnici niso z otrokom - niso mu na voljo, niso pozorni nanj, ne ukvarjajo se z njim, ampak opravijo vse zgrešene telefonske klice, igrajo igrico... Šteje pa količina kakovostne interakcije z otrokom. Pomembno je tudi, da otrokom namenimo vsaj približno enako časa oziroma toliko časa, da so zadovoljene temeljne otrokove potrebe in da se bo čutil ljubljenega in sprejetega. Novorojenček bo seveda potreboval več časa, skrbi in nege kot starejši otrok, pomembno pa je, da ni vsa pozornost usmerjena na novorojenčka, ampak da ima tudi starejši otrok možnost imeti starše zase,« opozarja Tjaša Stepišnik.

Otrok težko prepozna razliko med ljubeznijo in pozornostjo, pa opozarja Milivojević. »Otroško ljubosumje je izraz in tudi potrditev otrokovega prepričanja, da ni dovolj vreden, da bi bil ljubljen. Iz teh razmer se lahko pojavijo občutki manjvrednosti, ki se prenesejo tudi v odraslo dobo. Posebnost srednjega otroka je, da je lahko ljubosumen tako na mlajšega kot starejšega otroka, kar je dvojni razlog, da se počuti manjvrednega. To zahteva večjo starševsko pozornost,« poudarja.

id-mladi-mf4-3

Anketa

Greta-Fabjan.1428761720.jpg.o.240px.jpg

Greta Fabjan, 15 let, drugorojenka: »Starši zahtevajo približno enako oziroma morda celo malo manj od mene kot od starejše sestre. Če hočeš biti uspešen v življenju, se moraš potruditi, si želeti v nečem uspeti, zato ni pomembno, ali si prvo- ali drugorojenec.«

mojca-katrasnik.1428761720.jpg.o.240px.jpg

Mojca Katrašnik, 16 let, tretji otrok od petih: »Starši imajo enak odnos do vseh otrok, se pa poznajo razlike v letih. Položaj se z leti spreminja. Moj položaj je takšen, kot sta ga imeli sestri pri moji starosti. Ni tako pomembno, kateri otrok v družini si, res pa je, da ti starejši lahko pomagajo. Vsak je lahko uspešen. Zdi pa se mi, da imajo prvorojenci več samozavesti, saj so pri vseh zadevah prvi. Mlajši pa se zgledujemo po starejših.«

id-julija-kruder

Julija Kruder, 17 let, najmlajša med štirimi: »Starši večinoma med nami ne delajo razlik, se pa včasih zgodi kakšna izjema. Recimo meni večkrat pustijo ostati doma, ko sem utrujena od treninga, starejšim tega nikoli niso pustili. Vrstni red rojstva sem najbolj občutila, ko mi je starejši brat naredil dobro "reklamo", zato nisem potrebovala veliko za preboj v reprezentanco. Prvorojenci so v šoli gotovo uspešnejši od mlajših otrok. Najstarejša sestra je že diplomirala, drugi pa verjetno ne bomo prišli tako daleč oziroma bomo za to porabili veliko več časa.«

Vid Bešter, 18 let, prvi otrok od sedmih: »Od mene so vedno zahtevali zahtevnejše reči - ker sem bil najstarejši, sem bil prvi (in pogosto edini), ki je bil po oceni staršev za kako opravilo sposoben. Imam pa tudi več "pravic", ki pripadajo "starejšim". Razlika med nami, otroki, je preprosto prevelika. Ne gre za namerno razlikovanje, ampak zgolj za posledico okoliščin. Nekega favoriziranja v smislu maminega ali očkovega ljubljenčka pri nas nikoli ni bilo. Mlajši so pri nas veliko bolj komunikativni. Laže in bolj neobremenjeno navežejo stike z ljudmi. Šolski uspeh in odnos do šole sta odvisna od posameznika, nisem opazil povezave z rojstnim datumom. Močno dvomim, da so prvorojenci uspešnejši od mlajših rojencev. Seveda je vse odvisno od razumevanje besede "uspeh". Če gledamo šolski uspeh, ima daleč najboljšega moja tretjerojena sestra.«

jan-bizjak.1428761720.jpg

Jan Bizjak, 22 let, edinec: »Vsak otrok je zgodba zase in starši mu morajo stati ob strani. Uspeh v življenju je pogojen s tem, koliko boš vložil v to, da boš uspešen. Vsak ima možnost biti uspešen, to pa lahko doseže le s trudom.«

neza-marcun.1428761720.jpg

Neža Marčun, 20 let, prvi otrok od petih: »Ne morem reči, da starši od mene zahtevajo več ali manj. Zahtevajo pa drugačne stvari kot od drugih. Zavedajo se sposobnosti otrok, zato nikoli ne komplicirajo pri ocenah v šoli. Vedno je pomemben trud. S sestro, ki je le leto dni mlajša od mene, imava precej podoben položaj, ta pa se razlikuje od položaja najmlajših treh. Od naju se pričakuje, da pomagava mlajšim, čim več tudi staršem, zato občasno popaziva na mlajše tri. Mlajši imajo precej drugačen položaj. Imajo svoja obvezna opravila, ki pa ne vključujejo odgovornosti. Če si najstarejši, greš prvi skozi vse stvari. Ne veš, kako je, ker nimaš nikogar pred sabo. So pa tudi prednosti. Starši so vame vložili veliko več časa kot v druge, ker sem pač prva. Pri nas ne drži, da je prvorojenec bolj uspešen, je pa res, da sem v športu najbolj uspešna izmed vseh otrok. A to ne drži za šolo.«

id-anja-serbinek

Anja Šerbinek, 20 let, prvi otrok od dveh: »Odnos do naju z bratom se ne razlikuje. Trudita se delati čim manj razlik. Res pa je, da meni dopuščata nekaj več stvari, saj sem starejša in zato bolj samostojna. Vrstni red otrok ne vpliva na uspešnost. Morda imajo mlajši pri tem celo nekaj prednosti, saj od starejših dobijo pomoč in nekakšne smernice za življenje.«

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.