(finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki (finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki Ker odraslim primanjkuje zamisli, kam z denarjem, smo preverili, kaj bi z 10 tisočaki naredili najstniki.
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Zmago sta si v Bruslju priborili najstnici Zala Kacafura Stanič in Sanja Feltrin iz Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči.
(mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše (mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše Sliši se sanjsko – potuješ po svetu in spiš zastonj. Včasih to sicer vključuje tudi kakšno protiuslugo, kot je čuvanje živali ali kar hiše. Poiskali smo nekaj brezplačnih možnosti potovanja, ki ne vključujejo spanja na tujem travniku ali pod mostom. Primerno tako za mlade kot bolj avanturistične družine.
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.
Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 

Banka mi ponuja 300 evrov posojila za poletno potovanje! Hm, zakaj pa ne?

Mladi si manjše zneske večinoma izposodijo od družine, prijateljev, ko gre za večje vsote, pa se nanje ne morejo vedno zanesti. Urban je recimo v banki vzel štiri tisoč evrov študentskega posojila za nakup avtomobila. O tem zdaj razmišlja tudi Tomaž. Kdaj se je pametno zadolžiti? Kakšne so lahko psihološke posledice »pufa«, ki visi za vratom; pa tudi kako otroci trpijo zaradi dolgov staršev?

»Kupil sem avto za 7.500 evrov. Polovico sem imel privarčevanega, za razliko pa sem najel štiri tisoč evrov študentskega posojila pri Gorenjski banki. Plačal bom približno 200 evrov obresti,« pravi 22-letni Urban. Podobno razmišlja tudi 22-letni Tomaž. »Razmišljam o najemu posojila, ko bom kupoval nov avto, ki bo stal 10 tisoč evrov,« pravi. Do zdaj si večjih zneskov še ni izposojal, le nekaj deset evrov kot študent. Preostali mladi anketiranci si večjih zneskov niso izposojali. Recimo 18-letni Žan si je izposodil največ po 10 evrov, večinoma od sošolcev, ko je denar potreboval za pijačo, malico. Devetnajstletna Anja si je denar izposodila od staršev, od vsakega po 50 evrov, ko je opravljala izpit za avto. Ko je bila na tesnem in je potrebovala denar za pijačo, hrano ali oblačila, sta ji pomagala brat in sestrična. Ksenija, 19-letnica, si je 30 evrov izposodila od brata za nakup novih zvočnikov. Očitno pa se ljudje zadolžijo pozneje v življenju. »Nekatere izkušnje kažejo, da ima vsaj 80 odstotkov Slovencev, starih od 25 do 65 let, takšne ali drugačne dolgove, od dolgov za nakup stanovanja, avtomobila, pohištva do posojil, ki jih najemajo za potovanja, izobraževanja in podobno,« opozarja Samo Lubej, avtor poglavja z istim naslovom kot ta članek v priročniku za mentorje krožkov Mladi in denar.

shutterstock-109971287.1428760209.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Je »puf« lahko dober?

Zastonj kosil ni, pravi pregovor. Pa vendar, ko si denar izposodimo od ožjih družinskih članov, prijateljev, je to največkrat zastonj, torej jim ni treba plačati obresti tako kot v banki ali pri nakupu na »kredit« v trgovini. To potrjujejo tudi mladi sogovorniki. Vsi dolgovi pa niso nujno slabi, opozarja Lubej. Včasih se pač moramo preudarno zadolžiti, da lahko uresničimo kakšno idejo, željo. V teh primerih govorimo o dobrih dolgovih. »To so tisti, pri katerih prihodek, ki ga ustvarjamo s stvarjo ali storitvijo, ki smo jo kupili s posojilom, presega stroške nakupa in financiranja,« pojasnjuje Lubej. Primer dobrega posojila: dijakinja, ki dela prek študentskega servisa v strežbi za štiri evre na uro, si kupi nov računalnik za 500 evrov tako, da ga delno plača s prihranki (250 evrov), delno s posojilom (250 evrov), nato pa pomaga pri urejanju spletnih strani in forumov za šest evrov na uro. Z računalnikom torej ustvarja dodaten zaslužek, ki je večji, kot so obresti za računalnik, brez katerega takšnega zaslužka ne bi mogla ustvariti, pojasnjuje Lubej. Podobno recimo velja za posojila, ki jih najemamo za izobraževanje in pridobivanje novih znanj. Recimo, da plačamo 300 evrov za tečaj angleščine, ki nam omogoča, da prevajamo in s tem služimo dodaten denar - to je dobro posojilo.

Kakšna pa so slaba posojila? Ko si denar izposodimo zato, da gremo recimo na potovanje, ki si ga ne moremo privoščiti, ali povečamo limit na kartici, ker želimo zamenjati leto dni star skuter, češ da je naš že iz mode, navaja Lubej.

lubej-samo3-sb.1428760206.jpg.o.600px.jpg
Ko si denar izposodimo zato, da gremo recimo na potovanje, ki si ga ne moremo privoščiti, ali povečamo limit na kartici, ker želimo zamenjati leto dni star skuter, češ da je naš že iz mode, gre za slabo posojilo, opozarja osebni finančni svetovalec Samo Lubej, avtor 15. poglavja priročnika za mentorje finančnega opismenjevanja mladih. Foto: Sandi Baumkirher

Študentski »puf«

Posojil je veliko. Mladim so največkrat na voljo študentska posojila, a se menda ti redko odločajo zanje, opažajo v bankah. Recimo Delavska hranilnica je lani odobrila le za 12.620 evrov študentskih posojil, pri čemer je bil povprečni znesek posojila 4.500 evrov z ročnostjo dveh let. Tudi na NLB pravijo, da so takšni študenti v manjšini, v povprečju si izposodijo 1.900 evrov z odplačilno dobo do leta dni. V PBS se zneski gibljejo med 500 in tisoč evri, v Abanki okrog tri tisoč evrov, na Gorenjski banki pa 1.250 evrov za posojila do leta dni ter 2.300 evrov za dobo dveh ali treh let. Banke praviloma ne spremljajo, zakaj študenti ta denar potrebujejo. V Gorenjski banki sicer pravijo, da za plačilo šolnin, v Hypo banki pa, da za študijske pripomočke, izobraževanja in tudi potovanja.

Kaj moramo vedeti o študentskih posojilih? Večina bank zahteva zavarovanje z vsaj enim posojilno sposobnim porokom, nekatere tudi z zavarovalno premijo. Večina zaračuna še strošek odobritve posojila od 6,8 evra do 30 evrov, z izjemo treh bank, kjer je to brezplačno (Banka Celje, PBS, Abanka Vipa). Tako višina zneska kot tudi ročnost sta omejeni, recimo največ pet tisoč evrov za obdobje največ treh let. Nekatere banke omejujejo najmanjši možen znesek mesečnega obroka, pri nekaterih je to najmanj 30 ali 32 evrov na mesec. Kje je najugodnejše posojilo, smo objavili že v prejšnji prilogi, ko smo poiskali naj študentsko posojilo v članku V kateri banki varčevati, da bo to najbolj ugodno. Najugodnejše posojilo dva tisoč evrov z dveletno dobo odplačila je bilo pri SKB, kjer je obrestna mera znašala 4,2 odstotka; za obrok pa bi bilo vsak mesec treba plačati 87,03 evra.

Ko se odločamo za posojilo in ko primerjamo ponudbo različnih bank, moramo biti predvsem pozorni na efektivno obrestno mero (EOM), ki pokaže skupen strošek posojila, torej vključuje obresti, strošek odobritve in druge stroške, ki jih ima posojilojemalec.

vezovisek-ana-xx.1428760207.jpg.o.600px.jpg
Izogibajte se zadolževanju, ker je prenevarno! Varčujte, varčujte in privarčujte. In to začnite čim prej, meni osebna finančna svetovalka Ana Vezovišek. Foto: Janez Kotar

Alternative posojilu - limit?

Mladi se pogosteje odločajo za uporabo limita, to je prekoračitev pozitivnega stanja, opažajo na bankah. V nekaterih bankah so nas opozorili, da je prav višina limita glavna prednost pred drugimi. V minus gredo lahko za manjše zneske. Za limit se odloči kar tretjina študentov, ki v povprečju izkoristijo limit v znesku 183 evrov. Limiti med bankami so različno visoki, praviloma banke tega ne omogočajo mladoletnim, z izjemo šestih bank (pri Raiffeisnu je limit 62,59 evra, v Gorenjski banki do 200 evrov, Delavski hranilnici in Hranilnici Lon 100 evrov, DBS omogoča 50 evrov in NKBM 42 evrov limita). Za polnoletne dijake in študente se nabor bank, ki jim omogočajo limit, poveča. Recimo pri Abanki imajo polnoletni dijaki do 100 evrov limita, študenti do 200 evrov; na SKB imajo osebe na osebnem računu za mlade, stare od 12 do 27 let, višino rednega limita 60 evrov, na računu ISIC pa 100 evrov; na PBS in NLB do 200 evrov, v NKBM imajo polnoletni dijaki in študenti lahko 170 evrov limita, absolventi 210 evrov; na Banki Celje od 100 do 250 evrov.

Toda pozor, obresti za limit so navadno višje kot za posojilo. Za limit se gibljejo od 7,5 do osem odstotkov, za posojila pa med 4,2 do 6,3 odstotka na leto. V Hranilnici Vipava, Unicreditu, Hypo Bank, Sberbank, BKS Bank limita dijakom in študentom ne omogočajo.

V Sparkasse, kjer limita nimajo v redni ponudni, ampak je stvar individualnega dogovora, ponujajo limit z redukcijo do dveh let, kar pomeni, da si lahko izposodijo tudi večje zneske, recimo dva tisoč evrov. »Večina študentov se odloča za limit z redukcijo, pri katerem ne računamo stroškov zavarovanja, obresti pa se obračunajo samo na izkoriščeni del limita in je zelo hitra možnost financiranja,« pojasnjujejo.

Med študenti naj bi naraščala tudi uporaba kreditnih kartic, kar omenjajo recimo v SKB, NLB in Delavski hranilnici. To pomeni nakup z odlogom plačila.

Varčevanje je cenejše

Logično je, da banke zahtevajo plačilo za to, da vam posodijo denar. Za koliko boste preplačali dolg, pa je odvisno od ročnosti, zavarovanja, tudi izbire banke. Za kratkoročna posojila boste plačali manj obresti kot za dolgoročna. Več boste plačali, če posojilo zavarujete pri zavarovalnici kot s poroki; ponekod zahtevajo celo dva poroka. Razlike nastanejo tudi, če posojilo vzamete s fiksno ali variabilno obrestno mero. Ta hip je denimo variabilna obrestna mera precej nizka zaradi rekordno nizke medbančne obrestne mere EURIBOR in zaradi tega so posojila videti precej ugodna. Vendar pa se EURIBOR lahko v prihodnje tudi dvigne, kar pomeni, da se bodo povečali tudi vaši mesečni obroki. »Dolg ni zastonj in zadolževanje nas lahko drago stane, zato je bolje, da se mu izogibamo, če res ni nujno. Skoraj vedno je bolje za neko stvar varčevati vnaprej in od banke za varčevanje prejemati obresti kot pa si izposojati denar, saj moraš potem ti banki plačevati obresti,« svetuje Lubej. »Izogibajte se zadolževanju, ker je prenevarno! Varčujte, varčujte in privarčujte. In to začnite čim prej,« opozarja tudi osebna finančna svetovalka Ana Vezovišek. Meni še, da bi starši morali otrokom že zelo zgodaj pojasniti pomen varčevanja in jih naučiti dolgoročnega načrtovanja. Pomagati jim morajo postavljati dolgoročne cilje in pokazati pot do uresničitve. Za nepredvidljive primere je dobro imeti oblikovano varnostno rezervo oziroma prihranek ravno zato, da se nam ni treba zadolževati. Vodite osebni proračun, saj boste le tako imeli osebne finance pod nadzorom in se naučili razporejati mesečne prihodke. In kar je še zelo pomembno: vlagajte v znanje na področju osebnih financ in postanite finančno pismeni, še svetuje finančna svetovalka.

Živijo, "puf", adijo, svoboda

Največja finančna napaka mladih je neučakanost, opozarja Ana Vezovišek. »Želijo imeti vse in še več - nov avto, najnovejšo tehnologijo (telefoni, tablice), denar porabljajo za zabave in druge nepremišljene impulzivne nakupe, za obleke, nakit... Edina možnost, da si vse to lahko privoščijo, je nakup na obroke - posojilo ali lizing. Potem pa kar nenadoma ne morejo poravnavati vseh obveznosti ali jih 'pozabijo' poravnati in tako drvijo v težave. Temu bi lahko rekli tudi neodgovornost,« svari. Živeti z dolgom za vratom lahko postane nevzdrž­no. »Ko najameš posojilo, nisi več povsem svoboden. Potrebuješ redne prihodke, da ga odplačuješ - če ga ne, lahko sledi zaplenitev premoženja. Prevelika zadolženost je torej lahko past, saj človek izgubi del svoje neodvisnosti,« pojasnjuje Lubej. Pri najemanju posojil je zato treba biti previden in vnaprej predvideti vse mogoče scenarije - kakšno posojilo si sploh lahko privoščim, kako bo potekalo odplačevanje ob morebitni izgubi službe, znižanju plače, štipendije ...,« opozarja Lubej.

Pri zadolževanju je treba biti čim bolj racionalen in previden. V večini primerov se je torej bolje temu izogibati oziroma je treba vse skupaj vsaj dobro načrtovati in preračunati, še pravi Lubej.

Kako mladi trpijo zaradi dolgov svojih staršev

Nekateri mladi že zelo zgodaj spoznajo pasti dolgov, predvsem zaradi dolgov svojih staršev. Ana Vezovišek se spominja klica na pomoč 12-letne deklice: »Pomoči ni potrebovala ona, ampak njena mama. Žalostno, kako otroci že tako zgodaj trpijo zaradi napačnega ravnanja z denarjem in dobijo slabe vzorce. Žal se zelo redko iz takšnih zgodb kaj naučijo. Pogosto namreč povzamejo navade staršev.« Stisko, ki sta jo doživljala zaradi dolgov svojih staršev, sta nam zaupala tudi 23-letnik in 21-letnica, ki želita ostati anonima, zato ju poimenujmo Tine in Mojca.

Tine, 23 let: »Finančne težave so se začele, ko so se mami zaradi dolgov na banki "usedli" na njen račun. Zadolžena je za 10 tisoč evrov. Dvigovala je lahko le majhne vsote denarja, sam takrat še nisem imel svojih prihodkov, oče pa je živel od socialne podpore,« opisuje. Ker ga mama ni več mogla finančno podpirati, si je moral poiskati službo, da je s svojim zaslužkom pomagal skozi mesec. »Z mamo si zasluženi denar deliva in si pomagava po potrebi. Delam petkrat na teden kot posprav­ljavec vozičkov in embalaže pri nekem trgovcu, nekajkrat na mesec pa delam tudi v nekem klubu kot garderober ali prodajalec vstopnic. Zaslužim med 400 in 600 evri na mesec, torej nekoliko manj od mame,« pravi. Žal pa tudi Tineta bremenijo dolgovi, ima namreč štiri tisoč evrov dolga za študij, ki ga je obiskoval. Vse skupaj ga je tudi zelo zaznamovalo. »Naš finančni položaj sem občutil kot veliko breme, sploh čustveno. Z mamo sva se preselila v manjše stanovanje in tako sva skoraj vse leto delila tudi sobo. Doživljal sem tesnobo. Bil sem skoraj primoran skrbeti za svoje preživetje. Vse druge stvari postanejo oddaljene in se zdijo sekundarnega pomena. Nisem bil pripravljen na kaj takšnega,« razlaga. Zdaj se razmere počasi izboljšujejo. Oba sta zaposlena in se razdolžujeta, poiskala sta si tudi večje stanovanje.

Mojca, 21 let: »Finančne težave so se začele z ločitvijo staršev. Mama je takrat imela še precej dobro plačo in zaposlitev, zato sprva nismo začutili stiske, čeprav oče ni plačeval preživnine. Ko smo se morali odseliti, je mama vzela posojilo, potem pa izgubila službo. Do danes, torej po petih letih, še ni dobila zaposlitve za nedoločen čas, ampak samo občasna dela,« opisuje. Z bratom sta bila takrat še šoloobvezna otroka, Mojca pa še uspešna športnica. »Zaradi finančnih težav doma sva z bratom morala poiskati delo, da smo lahko preživeli. Mama želi ostati močna, vse nas boli in nekako trpimo. Na srečo sva z bratom zdaj že dovolj stara in samostojna, da za svoje stroške poskrbiva sama in včasih s svojim denarjem pomagava mami. Varčevati ne morem. Brat je letos dobil zaposlitev za nedoločen čas, sama delam prek študentskega servisa na dveh delovnih mestih, mama aktivno išče zaposlitev. Finančno nam pomagajo tudi stari starši, toliko, da se izognemo recimo odklopu vode, spleta, televizije...,« razlaga. Mama se trudi poravnati čim več svojih obveznosti sama, ko ostane brez službe, ji priskočita na pomoč: »Brat skrbi za stroške z avtom, kupi ji za okoli 100 evrov hrane na mesec; jaz ji plačam kakšno položnico, gorivo, prispevam okoli 120 evrov na mesec. Ko je bila res huda stiska, sem ji priskočila na pomoč s 450 evri.«

Petina študentov živi v zelo slabih finančnih razmerah

Število primerov, ko si morajo mladi poiskati delo, da bi pomagali staršem iz finančnih zagat, iz leta v leto narašča, opozarja Nina Finžgar iz ŠOU Ljubljana. Kar 67 odstotkov študentov dela prek študentske napotnice, skoraj sedem odstotkov je takšnih, ki delajo zato, ker so starši brezposelni. Ne plačujejo si le svojih stroškov šolanja, ampak pomagajo tudi staršem pri plačilu položnic, nakupu hrane. Kar 22 odstotkov študentov ocenjuje, da so njihove finančno-socialne razmere slabe, 19 odstotkov pa jih ocenjuje kot celo zelo slabe, kaže raziskava Evroštudent.

Anketa

id-Urban-Primozic

Urban Primožič, 22 let: »Kupil sem avto za 7.500 evrov. Polovico sem imel privarčevanega, za razliko pa sem najel študentsko posojilo v vrednosti štiri tisoč evrov pri Gorenjski banki. Plačal bom približ­no 200 evrov obresti.«

id-Tomaz-Balanc

Tomaž Balanč, 22 let: »V študentskih letih sem si mogoče izposodil nekaj 10 evrov, večjih zneskov pa nikoli. Zdaj razmišljam o najemu posojila, saj si bom kupil nov avto za 10 tisoč evrov.«

an-krizaj.1428760209.jpg

Žan Križaj, 18 let: »Denar sem si izposodil večinoma od sošolcev; vendar ne veliko, nikoli ni bilo več kakor 10 evrov. Porabil sem ga za pijačo in malico. Obresti nisem plačeval.«

anja-buh.1428760209.jpg

Anja Buh, 19 let: »Denar sem si izposodila od staršev, sestrične in brata. Od mami in atija sem si izposodila zaradi izpita za avto, a to le 50 evrov od vsakega. Od brata Robija večinoma za pijačo ali hrano, od sestrične pa, ko sem kupovala obleke, okrog 20 evrov. Obresti mi ni bilo treba plačevati.«

ana-lendardic.1428760209.jpg

Ana Lenardič, 18 let: »Enkrat sem si izposodila od prijateljice, ko na kartici nisem imela dovolj denarja. Bilo je 30 evrov. Ni pa mi bilo treba plačati obresti.«

id-Petra-Mladi-in-denar

Petra, 19 let: »Denar sem si izposodila samo za pijačo v baru. Posodila mi ga je prijateljica, vsota pa je bila majhna. Denar sem ji vrnila brez obresti.«

id-Ksenija-Mladi-in-denar

Ksenija, 19 let: »Od brata sem si izposodila denar za nove zvočnike, ki so stali 30 evrov. Brat mi seveda ni zaračunal obresti, tako da sem mu vrnila isto vsoto denarja.«

Anketo sta pripravili Jera Lenardič in Ksenija Sedej.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.