(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Čokolada in kreditne kartice. Kaj jim je skupnega?

Kupovanje na puf. To omogoča kreditna kartica. Če denarja zmanjka, pač potegneš kreditno. Realnost te butne potem, ko je treba izposojeni denar vrniti. Kartica ni zastonj, zanjo se plačujejo letna članarina, provizije za dvig gotovine, za prenos sredstev... Je kot nekakšno instant posojilo - denar si izposodiš kadarkoli in kjerkoli. Da se skušnjavi pretiranega zapravljanja upreš, je najbolje, da je nimaš. Tako kot recimo pri čokoladi, ki se ji marsikdo težko upre, če jo ima pred nosom. Razen če si dovolj discipliniran, da te ne potegne. Bolj ko kartice uporabljamo, bolj se jih navadimo in zaradi tega je debelejši naš dolg, teža tega pa je lahko tako trdovratna, da se je ne znebimo več mesecev ali let. »Zapravljam le denar, ki ga imam fizično v roki,« je 22-letni Lovro povedal recept, ki se ga je naučil od svoje mame in ga je pametno upoštevati. Le 14 odstotkov slovenskih študentov ima kreditno kartico, večina jo uporablja za spletne nakupe, za potovanja. Zdaj banke ponujajo tudi predplačniške kartice, ki imajo podobno funkcijo kot kreditne, razlika pa je, da sam naložiš denar na kartico, tako kot napolniš recimo mobilnik z impulzi. To je dobro, saj ne zapraviš denarja, ki ga nimaš. A tudi te kartice niso zastonj, so pa stroški precej nižji kot pri klasični kreditni kartici. O tem, zakaj kreditne kartice ne potrebujemo, pišemo v prvem delu priloge Mladi in denar.

Bolj smiselno, kot da si mladi kupujejo reči s posojilom, je pogledati po omarah, zaprašeni kleti ali podstrešju, če se kje valja kakšna krama, ki jo že leta ne uporabljamo. Torej, pobrskajte, morda boste našli kaj, kar ima za koga vrednost. Primer. Pred časom sem za osemletnega sina kupila 100 kart yu-gi-oh za 15 evrov od 15-letnega fanta, ki jih je prodajal prek bolha.com. Kart se je naveličal, jih prerasel. Denar je potreboval za nakup potrebščin za šolo, vsaj tako je rekel. Ko sva se z najstnikom pogovarjala, je omenil, da ima še 100 kart. Ni bil ravno podjeten fant, sicer bi mi jih takoj ponudil. Zato sem sama predlagala, da odkupim še te za 10 evrov. Čeprav sem zapravljala, sem se potem počutila super. Sinu sem kupila nekaj za precej manj denarja, kot se prodaja v trgovini (to je, mimogrede, pet evrov za pet kart), hkrati pa sem pomagala najstniku, ki je potreboval denar. No, pustimo ob strani, da se zdaj te karte valjajo pri nas doma. Morda se bo moj mulec čez čas, ko se jih bo naveličal, zgledoval po najstniku. Kako s prodajo rabljenih stvari do lepih počitnic, pa pišemo v drugem delu priloge.

id-mladi-mf5-1

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.