(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Zakaj ne potrebujem kreditne kartice1

V zdajšnjih časih le redko vidimo, da bi ljudje plačevali z gotovino. Zamenjale so jo najrazličnejše kartice, plastični denar, torej. Toda to nas lahko tudi kar drago stane. Zakaj vse mladi sploh uporabljajo kartice?

Imamo debetne kartice, kreditne z odloženim plačilom, obročnim plačilom, posojilne, predplačniške... Kreditne kartice uporablja dobra tretjina Slovencev, debetne pa kar 93 odstotkov, kaže raziskava GfK Slovenija, ki so jo lani opravili med tisoč anketiranci. Tudi mladi uporabljajo plastični denar. Debetno kartico ima 97 odstotkov mlajših od 30 let, kreditno pa dobra petina. Bolj kot vprašanje, ali mladi imajo kartice, bi bilo na mestu vprašanje, ali si predstavljajo življenje brez plastičnega denarja, opozarja 20-letna Lina. »Če bi na to vprašanje pritrdila, bi se zlagala, kajti že kot otrok, odraščajoč v izrazito potrošniški družbi, sem bila seznanjena s tem pojmom. Tako imam danes zaradi preprostega in hitrega brezgotovinskega plačevanja debetno kartico. Zdi se mi, da gotovina upočasnjuje naš hitri življenjski ritem. Ko bom imela kreditno kartico, pa bo veljal bolj slogan: Nekaterih stvari se ne da kupiti, za vse ostalo je tu mastercard. Takrat bo moje dojemanje kreditne kartice drugačno,« odgovarja Lina.

»Ponudniki blaga in storitev se zavedajo, da bodo kupci več zapravljali, če jim bodo nakup čim bolj poenostavili. In bančne kartice ga poenostavijo. Kaj je lažjega, kot na blagajni dati kartico, in stvar je hitro končana. Da bi bilo vse skupaj še bolj udobno, si lahko, če denarja trenutno nimamo, tega s kartico tudi preprosto izposodimo. Toda tovrstno udobje seveda ni zastonj,« opozarja osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek in avtor 16. poglavja v priročniku za mentorje krožka Mladi in denar z istim naslovom kot ta članek.

kreditna-kartica04-be.1431770382.jpg.o.600px.jpg
Foto: Aleš Beno

Kdo ima kreditno kartico in zakaj

Večina naših mladih anketirancev ima debetno kartico, le 22-letni Jure in 18-letni Rok tudi kreditno. »Kreditno kartico uporabljam skoraj izključno za kupovanje po spletu, večinoma kupujem knjige,« pojasnjuje Jure. Prej je bil pri spletnih nakupih, če ni bilo možno plačilo po povzetju, precej odvisen od staršev. »Vse pogosteje kupujem prek spleta in velikokrat je plačilo s kreditno kartico tudi edina možnost za nakup nekaterih stvari, kot so vstopnice za koncerte, rezervacije oziroma nakup letalskih vozovnic..., zato se mi zdi smiselno imeti kreditno kartico. Ne uporabljam je redno, ko kaj kupujem, pa so zneski navadno razmeroma majhni, skoraj nikoli ne presegajo 50 evrov,« še pojasnjuje Jure. Rok si je kreditno kartico omislil pred tremi meseci, prav tako zaradi lažjega spletnega nakupovanja. V povpreč­ju z njo nakupi za med 150 in 200 evri na mesec.

Mladi največkrat kreditno kartico uporabljajo za spletne nakupe, plačevanje stroškov na potovanjih, rezervacije dopustov, rent-a-car, nakupe vstop­nic za koncerte, kino, naštevajo v bankah. V Gorenjski banki opažajo, da kartice uporabljajo za sprotne nakupe manjših vrednosti, v banki Raiffeisen pa, da za večje nakupe/plačila storitev, saj si tako porazdelijo plačilo na več mesecev. »Mladi vse več uporabljajo kartice za plačila v tujini, še zlasti na potovanjih, saj jim tako ni treba nositi s seboj gotovine in je zamenjati v lokalno valuto, kartice pa tudi čedalje večkrat uporabljajo za plačila prek spleta. Prav preprostost in priročnost pri poslovanju mladim najbolj ustrezata,« pravijo v SKB.

Nekatere raziskave v tujini kažejo, da se mladi zaradi zadnje finančne krize vse manj odločajo za kreditne kartice. Pri nas zmanjševanja števila kreditnih kartic ni opaziti, odgovarjajo v Sparkasse, Hranilnici Vipava, Unicreditu. V Sberbank, Gorenjski banki, SKB, Banki Koper opažajo nasprotno - uporaba kartic z odloženim plačilom se med mladimi zadnja leta povečuje. »To je povezano z naraščanjem nakupov po spletu,« pojasnjujejo v Gorenjski banki. Tudi v NLB opažajo, da so mladi aktivni uporabniki plačilnih kartic. Dodajo pa še, da se v tujini možnost plačevanja aktivno širi tudi na druge naprave, kot so pametni telefoni, ure, ki pa ohranjajo enake funkcionalnosti kot plačilna kartica.

14%

študentov ima kreditno kartico.

59%

uporabnikov kreditnih kartic ima višjo ali univerzitetno izobrazbo.

Debetna vs. kreditna

Danes imajo številni v denarnici vsaj dve bančni kartici. Eno z oznako maestro in drugo z oznako mastercard, eurocard ali visa ... Torej eno tako imenovano debetno in eno kreditno kartico. Med njima je bistvena razlika. Osebni finančni svetovalci jima pripisujejo različna predznaka, pozitivnega in negativnega. Zakaj? Kakšne so prednosti in slabosti bančnih kartic?

- Debetna kartica: je kartica (pogosto maestro), ki jo prejme vsak posameznik ob odprtju transakcijskega računa. Račun je namenjen prejemanju prihodkov (žepnina, štipendija, plača...) in plačevanju obveznosti. Kartica je brezplačna, stroški vodenja računa so odvisni od banke. Tej kartici pripisujemo predznak plus, saj omogoča porabo le tistih sredstev, ki jih imamo dejansko na voljo. Torej ne moremo porabiti nečesa, česar nimamo, razen če imamo odobren limit. Omenimo še, da se tudi nekatere debetne kartice lahko uporabljajo recimo za nakupe prek spleta. V Abanki omenjajo, da pri njih največ mladih uporablja debetno viso electron, ki je priljubljena predvsem za spletne nakupe.

- Kreditna kartica: že beseda pove, da gre za kreditiranje, dobimo nekaj, česar ta trenutek dejansko nimamo, ampak si izposodimo, na prvi vtis pa nimamo takšnega občutka. Zato kreditnim karticam pripisujemo negativen predznak. Poudarek je na uporabi kartice na spletu in ponekod v tujini, saj na vseh prodajnih mestih po svetu ni mogoče plačevati s kartico maestro, še zlasti pa to ni mogoče na spletu.

Kreditna kartica je bavbav

Kreditna kartica je za marsikaterega mladega bavbav. Ker se zavedajo, da uporaba te kartice pomeni kupovanje na »puf«, je tudi nočejo, priznavajo nekateri. »Predobro se poznam in se držim tega, kar me je naučila mama - zapravljam le toliko, kolikor imam,« pravi 22-letni Lovro. Tudi 21-letna Laura pravi, da nima kreditne kartice, ker se ji ne zdi potrebna. »Ni mi všeč, da greš lahko v minus,« dodaja. »Kreditne kartice nimam, ker ne znam varčevati in ker bi lahko s to kartico zapravil preveč,« se zaveda tudi 20-letni Matic. Koliko pa mladi sploh zapravijo s kreditno kartico? »Na kartici z odloženim plačilom povprečno porabijo okoli 300 evrov na mesec, povprečje pa je okoli 20 evrov na transakcijo,« pravijo v Gorenjski banki. V Hranilnici Vipava ocenjujejo, da mesečno porabijo do 200 evrov. »Ne glede na starost naši dijaki in študenti ravnajo zrelo in na kartičnem računu porabijo le toliko, kolikor lahko tudi vrnejo,« opažajo v Sberbank.

Limiti na karticah

Kreditne kartice nam omogočajo dostop do denarja, ki ga v resnici nimamo. In kar si izposodimo, moramo prej ali slej tudi vrniti. Če imamo kreditno kartico z mesečnim odplačevanjem celotne glavnice, potem obresti navadno ne plačamo, temveč so skrite v stroških uporabe takšne kartice. Če uporabljamo kartico z odloženim odplačilom glavnice, pa poleg stroškov uporabe plačujemo tudi obresti. Poleg obresti se plača tudi plačilo obroka kot administrativni strošek, ki lahko znaša okrog evra. »Za izposojeni denar moramo vedno plačati obresti. In enako velja za kreditne kartice, čeprav gre pri teh za prikrite obresti, saj na prvi pogled uporabniku niso vidne,« opozarja Mitja Vezovišek.

Koliko lahko zapravimo, je odvisno od višine limita. Ta se navado določi individualno in je odvisen od strankine bonitete in prilivov, pravijo v bankah. V PBS znesek določijo glede na višino povprečnih rednih prilivov, lahko pa se začasno tudi poviša. V Sberbank pravijo, da znaša višina limita do 200 evrov. »Če želi imetnik povišati limit, ga je treba zavarovati z depozitom oziroma z izjavo zakonitega zastopnika o prevzemu odgovornosti,« še dodajajo. V Raiffeisnu pravijo, da ne ločujejo pogojev; za vse velja limit do največ 4.200 evrov.

vezovisek-mitja-be.1431770377.jpg.o.600px.jpg
»Za izposojeni denar moramo vedno plačati obresti. In enako velja za kreditne kartice, čeprav gre pri teh za prikrite obresti, saj na prvi pogled uporabniku niso vidne,« opozarja osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek. Foto: Aleš Beno

Stroški

Uporaba kreditne kartice stane. Plačati je treba letno naročnino, ta se med bankami precej razlikuje. V Hranilnici Vipava in Banki Celje je brezplačna, v Sparkasse znaša 10 evrov, v Raiffeisen in SKB 12 evrov (za viso 11 evrov), v Sberbank in Unicreditu 12,5 evra, v Gorenjski banki 20 evrov, Banki Koper 20,5 evra, v PBS 21 evrov, v NLB 21,5 (pri plačevanju prek direktne bremenitve) oziroma 41 evrov (pri plačevanju s plačilnim nalogom) pri karticah mastercard in visa ter 17,5 oziroma 43 evrov pri karanti. Ob tem dodajajo, da je za mlade, ki se odločijo za študentski paket, prvo leto članarina brezplačna.

Z uporabo kreditne kartice nastanejo tudi nekateri drugi stroški. Precej dragi so dvigi gotovine, saj večina bank zaračuna provizijo v višini petih odstotkov od zneska dviga, vendar najmanj osem evrov (Banka Celje), 10 evrov (Hranilnica Vipava), 11 evrov (Gorenjska banka) oziroma 12 evrov (PBS). V NLB za dvig gotovine z viso in mastercardom zaračunajo 3,8-odstotno provizijo od zneska dviga oziroma minimalno 13,10 evra, pri karanti pa 11 evrov. Dvigovanje gotovine s kreditnimi karticami se torej ne splača, je predrago. Če že moramo, potem ne dvigujmo po 10 evrov, ker bomo v tem primeru plačali vsaj še toliko stroškov za vsak dvig.

Stroški nastanejo tudi v primeru spremembe limita, izgube kartice in blokade... »Za uporabnika plačilne kartice z odloženim plačilom lahko nastanejo dodatni stroški ob nakupu na prodajnem mestu oziroma pri spletnem nakupu, višina teh stroškov je različna od prodajalca do prodajalca, te stroške lahko zaračuna prodajalec,« opozarjajo v Banki Celje. Ko gre za kartice z obročnim odplačevanjem, je treba upoštevati še obrestno mero za izposojeni denar, a praviloma takšnih kartic študenti nimajo oziroma jih ne morejo dobiti.

Primernejša je predplačniška kartica

V nekaterih bankah poudarjajo, da je za mlade bolj primerna predplačniška kartica kot pa kreditna. Gre za kartico, na katero položimo denar, uporabljamo pa jo tako kot kreditno - za spletne nakupe, potovanja v tujini -, le s to razliko, da lahko zapravimo samo toliko, kolikor je denarja na računu oziroma kolikor položimo na račun. Torej ne moremo v minus. »Mladim priporočamo predvsem uporabo predplačilnih kartic, saj se tu ne more pojaviti glavni razlog, zaradi katerega se v tujini uporaba kreditnih kartic zmanjšuje - to je nenadzorovano zadolževanje,« opozarjajo v Gorenjski banki. Ponudnikov teh kartic je zaradi priljubljenosti uporabe vse več. »Dobi jo lahko vsakdo, uporaba je popolnoma enaka kot pri drugih kreditnih ali debetnih karticah,« pravijo v Gorenjski banki. Osebe, mlajše od 18 let, potrebujejo podpisano soglasje zakonitega zastopnika, dodajajo v Hypo banki. Predplačilna kartica ni nujno vezana na bančni račun in redne prilive. Letne članarine ni, plača se le enkratni strošek ob izdaji kartice. Za aktivacijo kartice je obvezno polnjenje v vrednosti najmanj 10 evrov. Polnjenje je možno na več načinov in kadarkoli, a so s tem povezani tudi stroški. Za vsako posamezno nalaganje sredstev na predplačilni kartici se plača en evro, dodajajo v Gorenjski banki. Pri drugih ponudnikih teh kartic so možni dodatni stroški, zato najprej vprašajte po stroških. Limiti so lahko visoki, saj je plačilo v vsakem primeru pogojeno s kritjem, ki ga mora imetnik priskrbeti vnaprej, pravijo v Gorenjski banki, medtem ko v Hypu dodajajo, da je najvišje dovoljeno dobroimetje na kartici pet tisoč evrov. Opazili smo tudi kartice z najvišjim limitom 250 evrov. Možen je dvig gotovine na bankomatih, ponekod so dvigi brezplačni, včasih je poleg stroška ponudnika predplačniške kartice treba dodati še strošek dviga, ki ga zaračuna banka. Tudi s predplačniškimi karticami imamo lahko precejšnje stroške. O teh karticah smo podrobneje že pisali (Varni nakupi, a s precej stroški).

mladi-mf5-2

Zakaj mladi NE potrebujejo kreditne kartice

• Kupovanje potrošnih dobrin s posojilom ni ekonomsko smiselno, saj je vsak dolg nekoč treba vrniti, navadno z obrestmi. V praksi se je izkazalo, da večina imetnikov kreditne kartice uporablja za premostitev finančnega primanjkljaja. To pomeni, da z njimi krijejo izdatke, ki jih ne morejo kriti s tekočimi prihodki. Ko jim zmanjka sredstev na bančnem računu, posežejo po kreditnih karticah in veselo zapravljajo. Težava se pojavi, ko je poraba na karticah tako velika, da je z mesečnimi prihodki ne moremo več pokriti.

• Stroški uporabe kartice so visoki, višji kot pri uporabi kartice maestro (nekateri sicer te kartice ponujajo tudi brez nadomestila ali s 50-odstotno nižjo ceno za mlade).

• Dokler nismo polnoletni, nas pri potovanju v tujino vedno spremlja odrasla oseba, ki ima lastno kreditno kartico (če jo potrebuje).

Kdo lahko dobi kreditno kartico?

Mladi pri večini bank lahko dobijo kreditno kartico mastercard ali visa, ponekod tudi karanto, vendar morajo ob tem izpolnjevati nekatere pogoje. Pridobitev kartice je večinoma pogojena z njihovo bonitetno sposobnostjo in rednimi prilivi na račun, torej prejemati morajo štipendijo, redna izplačila prek študentskih servisov, otroške dodatke, družinsko pokojnino... Poleg tega morajo biti polnoletni, imeti status dijaka ali študenta, odprt transakcijski račun pri banki, s katerim poslujejo več kot tri mesece, ne smejo imeti negativnih zapisov v SISBON, blokad TRR, zapadlih dolgov in terjatev, še naštevajo v Sberbank. Tam še pravijo, da lahko kreditno kartico dobi tudi mladoletnik, starejši od 15 let, z izjavo zakonitega zastopnika, ki prevzame odgovornost za vse morebitne prekoračitve na računu. Če nimajo mesečnih prilivov, lahko pridobijo družinsko kartico, če imajo starši že kartico z odloženim plačilom, dodajajo v NLB.

Anketa

Jure, študent, 22 let: »Imam kreditno kartico. Uporabljam jo skoraj izključno za kupovanje po spletu, večinoma kupujem knjige. Za kartico sem se odločil, ker sem bil prej pri nakupih odvisen od staršev, če ni bilo možno plačilo po povzetju. Vse pogosteje kupujemo prek spleta in velikokrat je to tudi edina možnost za nakup nekaterih stvari, kot so vstopnice za koncerte, rezervacije oziroma nakup letalskih vozovnic... se mi zdi smiselno imeti kreditno kartico. Ne uporabljam je redno, ko pa kaj kupujem, so zneski navadno razmeroma majhni, skoraj nikoli ne presegajo 50 evrov.«

Jure-anketa-kreditne-kartice.1431770375.jpg.o.600px.jpg

Rok Taneski, 18 let: »Kreditno kartico uporabljam, a ne dolgo - le tri mesece. Vzel sem jo predvsem zaradi lažjega spletnega nakupovanja. Povprečno porabim med 150 in 200 evri na mesec.«

Rok-Taneski.1431770372.jpg.o.600px.jpg

Lovro Grom (levo spodaj), 22 let: »Je nimam, se nekako predobro poznam in se držim tega, kar me je naučila mami, naj zapravljam le denar, ki ga imam fizično.«

Lovro-Grom-levi-.1431770366.jpg.o.600px.jpg

Teja Škofic, 19 let: »Ne, imam samo debetno kartico.«

Teja-Skofic.1431770371.jpg.o.600px.jpg

Laura Šturm, 21 let: »Nimam kreditne kartice, ker se mi ne zdi potrebna, niti mi ni všeč, da greš lahko v minus. Dokler delam prek študentskega servisa, se mi ne zdi potrebna, saj nimam tako velikih prelivov, ko pa bom dobila redno zaposlitev, jo bom pa mogoče imela. Imam debetno kartico, sicer pa največ plačujem z denarjem.«

Laura-Sturm.1431770373.jpg.o.600px.jpg

Matic Pogačar, 20 let: »Kreditne kartice nimam, ker ne znam varčevati in bi s kartico verjetno preveč zapravil.«

Matic-pogacar-20-let-kreditne-kartice.1431770380.jpg

Lina Gojo, 20 let: »Imam debetno kartico, predvsem zaradi preprostega in hitrega brezgotovinskega plačevanja. Gotovina upočasnjuje naš hitri življenjski ritem. V veliko olajšanje mi je tudi na poti v tujino. Uporabljam jo, da se izognem nevšečnostim z gotovino, prav tako jo imam za »šparovček«. V nasprotju z nekaterimi sem zaradi plačilne kartice bolj varčna in preudarna, saj dvignem denar, kadar nekaj resnično potrebujem oziroma želim. Če bi imela pri sebi gotovino, bi jo gotovo zapravila.«

Lina-Gojo.1431770369.jpg.o.600px.jpg

Matic Šubic, 23 let: »Nimam kreditne kartice, imam samo navadno, bančno. Če bi jo imel, pa bi opravil več transakcij po spleta za nakupe, ker s klasično bančno kartico to ni mogoče.«

Matic-Subic-Mladi-in-denar.1431770368.jpg.o.600px.jpg

Polona Cvenkel, 20 let: »Nimam kreditne kartice. Če bi jo imela in če v denarnici ne bi imela denarja in bi nekaj res potrebovala oziroma si res želela, bi si to kupila s kartico. Sicer pa bi jo raje puščala doma, vsaj ko bi šla v šoping.«

Polona-Cvenkel-20-let-kreditne-kartice.1431770380.jpg.o.600px.jpg

Aleš Pirc (levo spodaj), 22 let: »Nimam je, ne vem, ali bi sploh imel to kartico. Če bi jo že imel, bi jo uporabljal enako kot zdaj bančno. V minus ne bi šel nikoli. Kupoval bi veliko vsakodnevnih stvari. S tem denarjem bi ravnal preudarno.«

Ales-Pirs-levi-prvi-.1431770374.jpg.o.600px.jpg

Avtor: Jera Lenardič

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
1
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.