(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Katera zavarovanja sploh potrebuje mladostnik

Mladi se bodo vsak čas odpravili poletnim avanturam naproti. Klemen, Aleš in Mojca se zavedajo, da nesreča nikoli ne počiva, zato vedno poskrbijo tudi za ustrezna zavarovanja; zavarovalniške teme sicer mladim ne dišijo preveč, znanja o tem imajo zgolj za šolsko oceno zadostno; preverili smo, katera zavarovanja potrebuje mladi in katerih ne

»Verjetno imam sklenjeno nekakšno zavarovanje, ampak ne vem, katero, saj to urejajo starši,« priznava 20-letni Klemen. Tudi 18-letna Mina ima sklenjeno zavarovanje, a ne ve, katero in pri kateri zavarovalnici. Podobno odgovore smo dobili od številnih mladih, ki ne vedo niti, ali so zavarovani, opaža Tisa Neža Herlec, ki je med mladimi poizvedovala o njihovih zavarovanjih. Odziv mladih pravzaprav niti ne preseneča, saj zavarovanja ne sodijo ravno med najbolj priljubljene teme njihovih pogovorov.

kavcic-klemen8-br.1434194347.jpg.o.240px.jpg
»Ne zavarujete se pred nezgodo, ampak pred finančnimi posledicami nezgode,« opozarja finančni svetovalec Klemen Kavčič. Foto: Barbara Reya

Znanje za dvojko

»Zdi se mi, da mladi na splošno premalo vemo o zavarovanjih,« priznava Klemen. To je potrdila tudi raziskava zavarovalniške pismenosti, ki jo je Melita Moretti opravila za Slovensko zavarovalno združenje pred letom in pol. In kaj je ugotovila? »Finančna pismenost, s poudarkom na zavarovanjih, med mladimi do 20 let je v povprečju na nizki ravni. Glede na to, da je finančna pismenost temelj za dosego finančne blaginje posameznika in podlaga za učinkovito delovanje v družbi, to ni preveč spodbuden podatek,« odgovarja. Če ugotovitve predstavimo s šolsko oceno, bi si mladi za svoje znanje zaslužili oceno zadostno, pri bolj »radodarnem« učitelju pa morda dobro. Povprečna ocena vseh odgovorov je bila namreč 2,8. Dosežen rezultat pa je najslabši v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami.

In kaj jim je povzročalo največ preglavic? Njihovo znanje je pomanjkljivo zlasti v razumevanju, zakaj se plačujejo davki in osnovno zdravstveno zavarovanje ter kako to vpliva na višino plače, pri primerjavi kreditnih, nezgodnih, življenjskih zavarovanj, prepoznavanju finančnih tveganj in ustreznih zavarovanj pred njimi, poznavanju osnovnih pravic zavarovancev... Mladi so se najbolje izkazali pri vprašanju, ali bi znali presoditi, kdaj potrebujejo strokovni nasvet s področja zavarovalništva, in ali vedo, kje ga poiskati. Večina je povedala, da bi ta nasvet iskala na spletnih straneh zavarovalnic, pri zavarovalnih zastopnikih in posrednikih, le peščica bi se obrnila na družinske člane.

Potrebujejo le eno zavarovanje

»Navadno mladi potrebujejo le eno vrsto zavarovanja. To je dobro nezgodno zavarovanje,« je jedrnat Mitja Vezovišek, avtor 17. poglavja v priročniku za mentorje krožka Mladi in denar. »Ne zavarujete se pred nezgodo, ampak finančnimi posledicami nezgode,« pa opozarja finančni svetovalec Klemen Kavčič.

Navadno se ta zavarovanja sklenejo ob začetku šolskega leta, ko poskušajo zavarovalnice z različnimi popusti, akcijami, ugodnostmi, privabiti mlade zavarovance. Sklepajo se za leto dni. Pri teh šolskih nezgodnih zavarovanjih gre za paketno ponudbo, kar pomeni, da so poleg zavarovalne vsote za nezgodno smrt in invalidnost vključeni še razni dodatki, najpogosteje dnevno in bolnišnično nadomestilo.

Kaj pa je najbolj pomembno?

»Najpomembnejša je vsota za primer trajne invalidnosti. Če bi zaradi posledic nezgode postali invalidi, bi bili stroški prilagoditve življenja precejšnji,« pojasnjuje Vezovišek. V primeru trajnostne invalidnosti so potrebne prilagoditve bivališča, po žepu pa nas lahko udarijo tudi morebitni drugi izdatki, recimo za nakup medicinske opreme, stroški za specialistično zdravljenje... Denimo Luka, ki je pri 27 letih zaradi skoka v bazen postal tetraplegik, je za prilagoditev na novo življenje porabil 115 tisoč evrov. Njegovo zgodbo smo sicer podrobneje predstavili v članku Tragedija: tetraplegik, pa še ob 115 tisočakov.

Bolj kot stroškov prilagoditve bivališča se je treba zavedati izpada dohodka, potem ko otrok odraste in bi si moral služiti kruh. Obstaja namreč večja verjetnost, da bo kot invalid težje zaposljiv ali da bo zaradi tega prejemal manjše dohodke.

Kolikšna pa je prava višina kritja invalidnosti? To je stvar preračuna. Na splošno se priporoča kritje v vrednosti 100 mesečnih plač. Če upoštevamo povprečno plačo, ki je približno 1.500 evrov bruto, je to najmanj 150 tisoč evrov. Žal pa številna šolska zavarovanja ponujajo precej nižja kritja.

vezovisek-mitja-be.1434194346.jpg.o.600px.jpg
»Odločite se za čim višjo zavarovalno vsoto za invalidnost, saj bi ta v primeru nesreče družini oziroma poškodovancu omogočala normalno življenje. Smiselno je izbrati zavarovanje s progresivnim izplačevanjem zavarovalne vsote, ki zagotovi, da se zavarovalna vsota podvoji, potroji ali početveri, če je odstotek invalidnosti višji,« svetuje osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek. Foto: Aleš Beno

Dragi nepotrebni dodatki

Bolj kot kritje za invalidnost številne premamijo različni dodatki k nezgodnemu zavarovanju. To so navadno dnevna in bolnišnična nadomestila. »Ti dodatki za mladostnike nimajo nobenega pomena, saj ne ustvarjajo nobenega prihodka,« opozarja Vezovišek. V praksi to pomeni, da če si otrok zlomi nogo in je 15 dni odstoten od pouka, prejme od zavarovalnice recimo 75 evrov, če je dnevno nadomestilo pet evrov na dan. Podobno je tudi v primeru bolnišničnih nadomestil. Dnevna nadomestila so praviloma najdražja komponenta nezgodnega zavarovanja, saj imajo zavarovalnice iz tega naslova največ izplačanih škod. Takšna nadomestila so potrebna zgolj pri espejih in drugih, ki so odvisni od dnevnega zaslužka.

Tudi na bazenu smo zavarovani

Včasih smo nezgodno zavarovani tudi povsem nevede. Recimo z nakupom vstopnice za javni bazen, avtobus, smučanje... smo zavarovani v okviru različnih komercialnih nezgodnih zavarovanj, ki jih zavarovalnice sklenejo neposredno s podjetji, ki ponujajo te storitve. Toda v teh primerih gre le za kritje, ki velja za čas, ko smo navzoči v/na določenem objektu, in le za nezgode, ki se zgodijo pri dejavnosti, ki ji je objekt namenjen. Nezgodna zavarovanja so vključena tudi v različne finančne ali zavarovalne storitve, kot so zavarovanja imetnikov debetnih in kreditnih kartic, tekočih računov in podobno. Kritja pa so v teh primerih precej nizka.

Na splošno se priporoča kritje za invalidnost v višini 100 mesečnih plač. To je 150 tisoč evrov, če upoštevamo povprečno bruto plačo.

Na počitnice z zavarovanjem za tujino

»Ko grem v tujino, za obdobje potovanja vedno sklenem zavarovanje za tujino. Ko potuješ, nikoli ne moreš biti dovolj previden - kaj če se zgodi nekaj nevšečnega. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ni dovolj ustrezna za recimo prevoze domov in podobno,« poudarja 21-letna Mojca. Podobno pravi tudi 22-letni Aleš: »Imam dodatno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, ker rad potujem in se mi zdi pomembno, da se počutim varnega, kamorkoli grem, in da vem, da bi ob morebitni nesreči ali poškodbi dobil dobro oskrbo.« Tudi na počitnicah v tujini previdnost ni odveč. Premije za zavarovanja za tujino s kritjem do 50 tisoč evrov za osem dni se začnejo pri 14 evrih, če zavarovanje sklepamo posamično. Cenejša so družinska ali skupinska zavarovanja; recimo premije za tri osebe z enakimi predpostavkami se začnejo pri 25 evrih. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje lahko brezplačno naročimo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki velja v vseh državah članicah EU in še nekaterih zunaj EU. Uveljavljanje zdravstvenih storitev je v vsaki državi nekoliko drugačno. Praviloma pa je tako, da zavarovanje lahko uveljavljamo pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže.

Ko odrastemo...

Ko začnemo delati in imamo svoje prihodke, je smiselno razmisliti tudi o drugih vrstah zavarovanj, svetuje Vezovišek. Recimo o riziko življenjskem zavarovanju. Tega sklenemo, če so od naših prihodkov odvisni drugi člani družine. Prav tako pa tudi, če se zadolžimo, saj lahko v primeru smrti dolgovi sicer ostanejo najbližjim sorodnikom. Dokler omenjeni pogoji niso izpolnjeni, pa življenjskih zavarovanj ne potrebujemo.

Čeprav je za nekatere sklepanje zavarovanj mučno opravilo, še zlasti ko se prebijajo skozi pogoje ali droben tisk, je bolje ravnati preventivno. Nesreča nikoli ne počiva. Bolj kot cena je pomembna vsebina zavarovanj - torej višina kritja, zlasti za invalidnost.

id-mladi-mf6-2

4 pomembne stvari pred sklenitvijo nezgodnega zavarovanja

1. Višina zavarovalne vsote za primer trajne invalidnosti je najpomembnejša komponenta zavarovanja. Zakaj? Ob težji invalidnosti je treba preurediti bivališče, imamo lahko visoke stroške negovanja, specialističnega zdravljenja in medicinske opreme. »Odločite se za čim višjo zavarovalno vsoto, saj bi ta v primeru nesreče družini oziroma poškodovancu omogočala normalno življenje. Smiselno je izbrati zavarovanje s progresivnim izplačevanjem zavarovalne vsote, ki zagotovi, da se zavarovalna vsota podvoji, potroji ali početveri, če je odstotek invalidnosti višji,« svetuje Mitja Vezovišek.

2. Izogibajte se nadomestilom za dnevno odškodnino in bolnišničnim nadomestilom. So izjemno draga. To potrebujejo le espeji in drugi, ki so odvisni od dnevnega zaslužka.

3. Proučite splošne pogoje. V drobnem tisku se namreč skriva veliko pasti v obliki izključitev ali omejitev izplačil.

4. Najcenejša so kolektivna zavarovanja, kot so družinska, skupinska... Smo pa pri tem omejeni z izbiro vrste in višine kritij. Pri teh zavarovanjih so največkrat manjše tudi zavarovalne vsote, predvsem za otroke, zato previdno.

Zavarovalni slovarček:

Zavarovalna premija je znesek, ki ga mora za zavarovanje plačati tisti, ki se zavaruje (zavarovanec). Premija se lahko plača enkrat v letu ali pa mesečno. Pri nezgodnih zavarovanjih otrok gre največkrat za letno premijo. Višina premije je odvisna od različnih višin zavarovalnih vsot in dodatkov k zavarovanju.

Zavarovalna vsota je znesek denarja, ki ga prejme zavarovanec, če nastane dogodek, za katerega je zavarovan. Če je zavarovalna vsota za primer invalidnosti 20 tisoč evrov, pomeni, da zavarovanec prejme 20 tisoč evrov ob morebitni invalidnosti.

Avto zavarujemo, sebe pa ne

Slovenci brez težav zavarujemo svojo lastnino in se velikokrat niti ne sprašujemo o smiselnosti in ceni takšnega zavarovanja, opaža Mitja Vezovišek. Primer: večina ljudi kasko zavaruje svoj avtomobil. Če je ta vreden 20 tisoč evrov, je povprečen strošek zavarovanja 90 evrov na mesec. Nasprotno pa razmišljamo, ko govorimo o zaščiti svojega življenja, ko bi se morali zavarovati za primer nezgode ali bolezni, saj lahko v teh primerih pride do izpada dohodka zaradi smrti, invalidnosti ali težke bolezni. Če vzamemo za primer posameznika s povprečnim dohodkom, je strošek zaščite izgube delovne sposobnosti v primeru nezgodne invalidnosti kar 10-krat nižji od stroška zaščite avtomobila, poudarja Vezovišek.

Anketa:

Aleš, 22 let: »Sklenjeno imam obvezno zdravstveno zavarovanje in tudi dodatno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, ker rad potujem in se mi zdi pomembno, da se počutim varnega, kamorkoli grem, in da vem, da bi ob morebitni nesreči ali poškodbi dobil dobro oskrbo. Predmetov nimam zavarovanih.«

Ales-22-let.1434194341.jpg.o.600px.jpg

Metka, 16 let: »Zavarovanje se mi zdi pomembno za čas, ko si v življenju že nekaj ustvariš in želiš to ohraniti. Nimam nobenega dodatnega zavarovanja, razen obveznega zdravstvenega zavarovanja prek staršev.«

Klemen, 20 let: »Verjetno imam sklenjeno nekakšno zavarovanje, ampak to urejajo starši. Sam še nisem nikoli sklepal zavarovanj. Zdi pa se mi pomembno, da sem zavarovan, recimo med potovanji. Tudi sam sem zdravstveno zavarovan za tujino. Predmetov nimam zavarovanih. Zdi se mi, da mladi na splošno premalo vemo o zavarovanjih.«

Klemen-20let.1434194343.jpg

Mojca, 21 let: »Poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja nimam sklenjenega nobenega drugega. Ko grem na potovanje oziroma v tujino, za tisto obdobje vedno sklenem zavarovanje za tujino. Ko potuješ, nikoli ne moreš biti dovolj previden - kaj, če se zgodi kaj nevšečnega... Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ni dovolj ustrezna za recimo prevoz domov. Za tujino se mi torej zdi pomembno, da se zavarujem. Morda premalo razmišljam o drugih vrstah zavarovanj in bi morala skleniti še kakšno, ampak v tem hipu se mi zdi, da jih ne potrebujem. Predmetov nimam zavarovanih, ker nimam ničesar takšnega v lasti. Ko bom imela avto, kakšen kasko zagotovo ne uide.«

Mojca-21-let.1434194343.jpg.o.600px.jpg

Mina, 18 let:»Imam sklenjeno zavarovanje, ampak ne vem, pri kateri zavarovalnici. Zavarovanje se mi sicer zdi pomembno.«

Mina-18-let.1434194345.jpg.o.600px.jpg

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.