(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Kako z delnicami in skladi do zaslužka1

Čeprav bi si marsikdo mislil, da mladi o delnicah in vzajemnih skladih ne vejo prav veliko, pa naša mini anketa kaže, da so se nekateri s temi naložbami že srečali v najstniških letih; Ajda in Špela sta za 18. rojstni dan od staršev in drugih sorodnikov v dar prejeli točke vzajemnih skladov, 24-letni Žiga pa se je opekel z naložbenim življenjskim zavarovanjem. Na kaj paziti pri takšnih naložbah?

Mladi o vlaganju v delnice ali vzajemne sklade ne razmišljajo prav veliko. O tem nikoli nisva razmišljali, prvič zato, ker naju to ne zanima, drugič zato, ker o tem nimava veliko znanja, priznavata 20-letna Maruša in 18-letna Manca. Tudi 18-letna Ajda o tem ni nikoli razmišljala. Je pa od staršev za darilo za 18. rojstni dan dobila točke nekega vzajemnega sklada. »Dobila sem kar veliko vsoto denarja, ki se je v skladu plemenitila 13 let,« pravi Ajda, ki je bila z darilom očitno zelo zadovoljna. Njen oče je kupil točke, ko je bila stara pet let, z namenom, da ji jih podari ob polnoletnosti. Sklad je v tem času imel kar razburkano zgodovino. Od začetka leta 2002 pa do konca leta 2007 se je vrednost točke sklada okrepila za 3,5-krat, na 44 evrov za točko. Potem ko je finančna kriza leta 2009 pokazala zobe, je vrednost točke upadla za skoraj 70 odstotkov, na 14 evrov. Vrednost je spet počasi rasla in se do danes skoraj podvojila. Ta hip je točka vredna okoli 25 evrov. Če potegnemo črto - Ajda je kljub bolečemu padcu še vedno v plusu.

shutterstock-186825521.1436870332.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Tudi 27-letna Špela je pred osmimi leti, za 19. rojstni dan, od brata, sicer finančnika, dobila točke vzajemnih skladov. Njena košarica skladov je bila bolj razpršena. Dobila je točke petih različnih vzajemnih skladov, v vsakega je bilo vloženih 20 evrov. Pozneje je tudi sama po teh skladih razpršila 200 evrov. Do danes se je nabralo okoli 700 evrov. »Darilo se mi je zdelo zelo izvirno in dobra zamisel kot naložba in dolgoročno varčevanje,« je povedala.

Zakaj je Žiga varčeval v naložbenem zavarovanju?

Štiriindvajsetletni Žiga ima že nekaj izkušenj z naložbami. Ko je končal srednjo šolo, se je s starši pogovarjal o prihodnosti in dolgoročnem načrtovanju v zvezi s službo, fakulteto, stanovanjem, družino, pokojnino... »Zdelo se mi je pametno, da namesto na bančni varčevalni račun vlagam v sklade,« pravi. A potem je sklenil naložbeno življenjsko zavarovanje, kar pomeni, da je poleg varčevanja v skladih bil tudi življenjsko zavarovan. Življenjskega zavarovanja mladi ne potrebujejo. Je pa razumljivo, da so ga zastopniki zavedli, saj so se takšna zavarovanja prodajala po tekočem traku z argumentom, da je to davčno najbolj optimalna možnost za varčevanje, in s pomanjkljivo predstavitvijo dejanskih stroškov sklenitve tega produkta.

Žiga je mesečno vplačeval po 40 evrov tri leta, skupaj je torej plačal 1.440 evrov. »To je bilo za dijaka brez dohodkov pravo premoženje. Po treh letih sem dobil izpisek o stanju privarčevanih sredstev. Ob pogledu na številke se mi je skoraj zmešalo. Privarčevanih je bilo samo 380 evrov. Vse skupaj sem dvignil. Na koncu sem zaradi nekih čudnih stroškov zaradi predčasnega pretrganja na račun dobil slabih 300 evrov izplačila,« je še danes vidno razburjen. Kaj se je zgodilo? Dejansko je večino vplačanega denarja v prvih treh letih šlo za plačilo stroškov sklepanja zavarovanja, del za premijo življenjskega zavarovanja, minimalno pa se je plemenitilo v skladih. Težava je bila tudi ta, da pred letom 2010 stroški teh zavarovanj sploh niso bili pregledno razkriti, tako da zavarovanec niti ni vedel, koliko ga je dejansko stal produkt. Zaradi številnih motoviljenj zavarovalnic je bilo potem zakonsko določeno, da morajo razkriti vse neposredne in posredne stroške, nevarnostno premijo in premijo za dodatno nevarnost, pojasniti metodologijo izračuna ter pripraviti predvidene prihranke ob upoštevanju nič-, štiri- in osemodstotnega donosa.

Slaba izkušnja je Žiga zaznamovala. »Danes nimam nobene želje po takšnem varčevanju. Denar ne pada z neba, moraš ga ustvariti, imeti ideje, biti marljiv. Biti na pravem mestu ob pravem času,« je prepričan.

Zaradi napačnih odločitev izgube

Delnice, investicijski skladi in drugi vrednostni papirji sodijo med naložbe z večjim naložbenim tveganjem, zato niso primerni za vlaganje in/ali varčevanje za kratkoročne cilje. Navadno jih kupujemo takrat, ko imamo dolgoročne cilje, večje količine denarja ter dinamičen naložbeni profil. Ker pa se vse preveč vlagateljev kupovanja delnic, investicijskih skladov ter drugih vrednostnih papirjev loti brez načrta, v napačnem trenutku ali z napačnim ciljem, jih veliko namesto donosa ustvari izgubo. Zato je nujno poznati temeljna pravila vlaganja in slediti korakom za zmanjšanje naložbenega tveganja, opozarja osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek in avtor 18. poglavja v priročniku za finančno opismenjevanje mladih z istim naslovom, kot ga ima ta članek.

Spoznajte različne vrste naložb

Najprej moramo seveda poznati vrste naložb. Z vrednostnimi papirji se organizirano trguje na borznem trgu. Glavni predmet trgovanja na borzi so delnice in obveznice, poleg njih pa za najbolj razširjen finančni instrument veljajo investicijski oziroma vzajemni skladi. In kaj so v teoriji vse te naložbe?

Delnica je lastniški vrednostni papir, ki daje imetniku dve osnovni pravici: pravico do dividend in pravico do glasovanja na skupščini delničarjev in s tem do soodločanja o poslovanju podjetja - delniške družbe. Imetnik lahko tržne delnice praviloma kadarkoli proda po dnevni tržni ceni. Naložbe v delnice so povezane z večjimi tveganji, ki so posledica nihanja vrednosti tečajev na borzi.

Obveznica je dolgoročni dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zaveže, da bo imetniku vrnil vplačani znesek in praviloma tudi fiksne obresti, in to ne glede na poslovni rezultat izdajatelja. Obveznica je praviloma manj tvegana od delnice. Največje tveganje pri obveznici je, da izdajatelj zapade v plačilne težave in ni sposoben izplačati dela ali celotne glavnice oziroma obresti. Pred nakupom je zato treba preveriti boniteto izdajatelja.

Investicijski sklad se lahko oblikuje kot samostojni vzajemni sklad ali kot krovni vzajemni sklad s podskladi oziroma se ustanovi kot investicijska družba. Njihov namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb ter nalaganje teh v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj. Na trgu je v minulih letih vlaganje v krovne vzajemne sklade postalo najbolj priljubljena oblika vlaganja oziroma varčevanja.

Vzajemni sklad je premoženje, razdeljeno na enote z enako vrednostjo, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov (točk sklada). Namen vzajemnega sklada je vlaganje sredstev vlagateljev v delnice, obveznice in druge naložbe po načelu razpršitve tveganj. Vzajemni skladi se glede na naložbeno politiko v grobem delijo na delniške, obvezniške, mešane, denarne, sklade skladov in sklade z bolj specifično naložbeno politiko. Kateri vzajemni skladi pri nas so najbolje upravljalni, vsako leto razkrije revija Moje finance, ki oceni vzajemne sklade v tri- in petletnem obdobju ter jim podeli zvezdice od pet, za najbolje, do ena, za najslabše upravljane sklade.

Bolj donosno, a tudi bolj tvegano

Naložbe v delnice, obveznice in vzajemne sklade so v primerjavi s klasičnim varčevanjem v banki praviloma bolj donosne, hkrati pa tudi bolj tvegane. Prednost tovrstnega varčevanja je likvidnost sredstev, saj jih lahko praviloma kadarkoli prodate. Slabost pa so stroški, saj sta nakup in prodaja navadno povezana z določenimi stroški.

Pri tovrstnih naložbah obstaja možnost, da ne dosežete pričakovanega donosa, čemur rečemo naložbeno tveganje. To se lahko zgodi zaradi vrste dejavnikov, kot so obrestno ali valutno tveganje, spremembe tečajev vrednostnih papirjev, davčnih predpisov, pogojev poslovanja izdajateljev ter pogojev delovanja investicijskih skladov in trga vrednostnih papirjev.

Na večino tveganj ne moremo vplivati, zato jih lahko le minimiziramo z upoštevanjem naslednjih korakov:

• Najprej je treba določiti cilje in izbirati naložbe glede na ročnosti (kratkoročni, srednjeročni ali dolgoročni cilji) ter količino denarja, ki ga imamo na voljo.

• Določiti je treba naložbeni profil in izbrati naložbeno strategijo.

• Pred vlaganjem je pametno poiskati nasvete ali vsaj drugo mnenje pri neodvisnem, izkušenem osebnem finančnem svetovalcu.

Za vlaganje v tovrstne naložbe je treba torej uporabiti predvsem glavo. Zavedati se je treba tudi, da pretekle donosnosti niso jamstvo za prihodnje.

5 pravil pametnega vlaganja

1. Naložbe je treba razumeti.

Izogibaj se naložbam, ki jih ne razumeš. Če torej ne razumete delovanja vzajemnih skladov, se poučite, preden se odločite za vlaganje.

2. Večji je donos, večje je tveganje.

Večji je pričakovani donos, bolj tvegana je naložba. Zato se izogibajte naložbam, ki obljubljajo prevelike donose. Donose, ki presegajo 12 odstotkov na leto, je dolgoročno nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljub­lja več kot odstotek na mesec ali 12 odstotkov na leto, se obrnite stran.

3. Razpršitev.

Vseh jajc ni pametno nositi v eni košari. Zato razpršite premoženje med različne vrste naložb in različne upravljavce. Če se na primer odločite vlagati v vzajemne sklade, je smiselno premoženje razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev.

4. Pazite na stroške!

Primerjajte podobne naložbe in izberite tisto z nižjimi stroški.

5. Spremljajte in prilagajajte.

Razmere na trgu se hitro spreminjajo. Naložba, ki je še danes prinašala lepe donose, je lahko že jutri popolnoma zgrešena. Zato je smiselno oblikovati naložbeni portfelj in ga stalno spremljati. V dobi interneta in mobilnih aplikacij se ni več treba ubadati z Excelom, temveč si lahko pomagamo s sodobnimi aplikacijami. Na [www.mojportfelj.com] se lahko vsakdo brezplačno registrira in si oblikuje lasten naložbeni portfelj, katerega vrednost se samodejno posodablja.

shutterstock-169989611.1436870329.jpg.o.480px.jpg
Foto: Shutterstock

Kako bi osemletniku razložili, kaj je vzajemni sklad?

Dejan Rajbar, Alpen Invest: »Vzajemni sklad je kot športna tekma. Vsak igralec veliko vadi, da bi na tekmi zmagal. To se lahko zgodi, če je igralec v nečem najboljši in če igra s soigralci kot ekipa po navodilih trenerja. Na tekmi imamo čas, v skladu denar; na tekmi imamo igralce, v skladu podjetja; na tekmi imamo trenerja, v skladu upravljavca. Igralec na tekmi dobi medaljo, v vzajemnem skladu pa več denarja.«

rajbah-dejan2.1436870326.jpg.o.600px.jpg
Foto: Alan Orlič Belšak

Slavko Rogan, Alta Skladi: »Denar raje namesto za sladkarije nameni za nakup delniških vzajemnih skladov. Ko boš odrasel, boš imel zdrave zobe in zajeten kupček denarja.«

rogan-slavko.1436870324.jpg.o.480px.jpg

Jure Dubravica, KBM Infond: »Vzajemni sklad je kot vreča, v katero se da denar - ne samo ti, ampak tudi drugi otroci, starši, babice, dedki. Za vrečo in denar v njej skrbi stric. Ta lahko denar posodi tistim, ki ga potrebujejo, in ker so mu ti hvaležni za posojilo, čez čas vrnejo več denarja v vrečo. Stric pa lahko z denarjem kupi tudi recimo en majhen del tovarne, ki dela avtomobile. Nato poskusi poiskati drugega strica, ki bi ta del tovarne rad imel in je za odkup tega pripravljen plačati več denarja. In ker tako v vrečo pride več denarja, ga boš tudi ti dobil več, kot si ga dal v vrečo.«

dubravica-jure-xx.1436870327.jpg.o.480px.jpg
Foto: Kbm Infond

Anketa

Špela, 27 let: »Pred osmimi leti sem za 19. rojstni dan od brata, sicer finančnika, dobila točke vzajemnih skladov. Dobila sem točke petih različnih vzajemnih skladov, v vsakega je bilo vloženih 20 evrov. Pozneje sem tudi sama po teh skladih razpršila 200 evrov. Do danes se je nabralo okoli 700 evrov. Darilo se mi je zdelo zelo izvirno in dobra zamisel kot naložba in dolgoročno varčevanje.«

pela-27.let.1436870323.jpg.o.600px.jpg

Žiga, 24 let: »Ko sem končal srednjo šolo, smo se s starši pogovarjali o prihodnosti in dolgoročnem načrtovanju v zvezi s službo, fakulteto, stanovanjem, družino, pokojnino... Zdelo se mi je pametno, da namesto na bančni varčevalni račun vlagam v sklade. Sklenil pa sem neko kombinacijo zavarovanja in varčevanja. Mesečno sem vplačeval po 40 evrov nadaljnja tri leta. To je bilo za dijaka brez dohodkov pravo premoženje. Po treh letih sem dobil izpisek o stanju privarčevanih sredstev. Ob pogledu na številke se mi je skoraj zmešalo. Privarčevanih je bilo samo 380 evrov. Vse skupaj sem dvignil. Na koncu sem zaradi nekih čudnih stroškov zaradi predčasnega pretrganja dobil na račun slabih 300 evrov izplačila.«

iga-24-let-delnice-MD.1436870322.jpg

Ajda, 18 let: »O vlaganju v delnice nikoli nisem razmišljala, saj se mi to nikoli ni zdela pametna zamisel glede na finančne razmere v Sloveniji. Sem pa za 18. rojstni dan za darilo dobila točke nekega vzajemnega sklada od svojih staršev, ki so točke sklada kupili že leta 2002. Dobila sem kar veliko vsoto denarja, ki se je nabrala v teh 13 letih. Ko sem prejela to darilo, sem se morala odločiti, ali točke sklada prodati ali ne. Ker denarja nisem potrebovala, se za prodajo nisem odločila in bom varčevala za kakšno potovanje.«

ajda-17-let-delnice-MD.1436870322.jpg

Maruša, 20 let: »Nikoli še nisem razmišljala o tem, da bi kupovala delnice ali točke vzajemnih skladov. Zakaj, pa ne vem, morda zato, ker me to še ne zanima.«

marusa-20-let-delnice-MD.1436870322.jpg

Manca, 18 let: »O delnicah, vzajemnih skladih ali drugih naložbah nisem nikoli razmišljala, saj o tem ne vem veliko.«

manca-18-let-delnice-MD.1436870322.jpg

Anketo med mladimi pripravila Jera Lenardič.

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
1
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.