(intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar (intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar Na spletu je cel kup zgodb mladih o tem, kako so postali milijonarji, ne da bi dvignili mezinček. Sliši se sanjsko, kajne?
Za kazen pa brez žepnine! Za kazen pa brez žepnine! Včasih starši preprosto ne vedo, kako ukrotiti svoje otroke, in posegajo po zares drastičnih ukrepih. »hišni zapor« je zdaj le dodatek, bolj boli odvzem tehnike, najbolj pa udari odvzem žepnine, pravi 17-letni maks.
Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Ne boste verjeli, kakšne inovativne ideje kapnejo mladim v 24 urah! Izumili so naročnino za ležišča, iznašli center za igranje igric, cocktomat in cocktailjado – mešanje koktajlov iz cockte, pa tudi inovativno prodajo osnovnih kosov oblačil prek družbenih omrežij. Za svoje ideje so dobili tisočaka in tudi možnost sodelovanja s podjetjem pri dejanski izvedbi.
Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Čeprav se zdi, da nihče ne potuje več z avtoštopom, se motite. Gea je s fantom za dvomesečno potovanje iz Slovenije do Maroka za prevoz odštela le 100 evrov, Jure je prepotoval Balkan z le 20 evri, urban pa do Ukrajine skoraj ni porabil centa.
Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Znanje tujih jezikov je postalo vrednota, ki šteje v življenju in poklicu. več jezikov znaš – več veljaš! mladi se tega zavedajo, zato se jezikov pridno učijo. zanimivo pa je, da nekateri začnejo že pri osmih mesecih starosti.
Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Nekateri mladi se lahko pohvalijo, da so pri svojih 20 letih videli že kar nekaj sveta. Kako si lahko to privoščijo? Delajo in varčujejo. Številni pa se vseeno za daljše počitnice priklopijo staršem, saj je to bolj udobno in ugodno. Pofirbcali smo, kako bodo mladi preživeli 10 tednov počitnic.
Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Čempijons, L'mone, Powerpuff in Žabice oziroma 4 ekipe podjetnih študentov, ki so na dogodku Innovative All-nighter nekaterim dobro poznanim podjetjem zgolj v 24 urah kot »na pladnju« postregle zmagovite in izvirne rešitve za njihove blagovne znamke.

Kako iz 100 evrov v letu dni narediti 300 evrov - finančne piramide in prevare!

Bi želeli 15-odstotne dnevne donose? Nič lažjega, mi vam jih jamčimo! Tako približno se glasijo sanjski produkti, ki prinašajo kvazi bajne donose. To ni inovacija sodobnega časa, ampak nastajajo ves čas, že desetletja, stoletja. Glavni motor za njihovo delovanje je pohlep ljudi, ki si želijo instantne zaslužke. Teh žal ni. Večina mladih se s finančnimi piramidami na srečo še ni srečala, a vseeno previdnost nikoli ni odveč, ker nikoli ne vemo, kje in kdaj bo kdo prežal na naš denar.

id-mladi-mf10-2

Razlog, zakaj vedno znova nastajajo različni finančni »nategi«, je preprost - pohlep ljudi. Tega se zavedajo tudi lumpi, ki vedno igrajo na to karto. Zaradi pogoltnosti in želje imeti še več in boljše si ljudje nenehno prizadevajo pridobiti čim več denarja. Do tega lahko pridemo po različnih poteh. Številne so precej tvegane, nekatere pa celo sploh niso zakonite, saj so zavestno in že v izhodišču zasnovane kot prevare, opozarja osebni finančni svetovalec Samo Lubej, avtor 19. poglavja v priročniku za finančno opismenjevanje z istim naslovom kot ta članek.

Kaj sploh je finančna piramida

Ta nima nobene povezave z egipčanskimi piramidami, čeprav so faraoni v njih skrivali bajno premoženje, ki so ga želeli po smrti odnesti s seboj v onstranstvo. Finančne piramide so dobile ime po obliki, ki spominja na piramido. Gre za prevare, ko posameznik ali organizirana skupina ljudi zavestno organizira »finančni produkt« tako, da nekateri udeleženci izdatno zaslužijo, drugi pa izdatno izgubijo ali pa ostanejo celo brez celotnega vložka. Pravzaprav sploh ne gre za finančne produkte, temveč za sheme, finančne piramide oziroma nekakšne zapletene sisteme, ki že temeljijo na prevari. Z njimi praviloma zaslužijo samo tisti, ki v tak sistem vstopijo med prvimi in so »na vrhu« piramide. Strokovni izraz za takšno organizacijo je Ponzijeva shema. Ime je dobila po Charlesu A. Ponziju, ki je v dvajsetih letih 20. stoletja prvi organiziral tovrstno shemo v zares velikem obsegu. Uporablja pa se tudi izraz denarna veriga.

lubej-samo3-sb.1445182178.jpg.n.960px.jpg
Zaradi pogoltnosti ter želje imeti še več in boljše si ljudje nenehno prizadevajo pridobiti čim več denarja. Številne poti do tega so precej tvegane, nekatere pa celo sploh niso zakonite, saj so zavestno in že v izhodišču zasnovane kot prevare, opozarja osebni finančni svetovalec Samo Lubej. Foto: Sandi Baumkirher

Piramide, ki so Slovencem odpihnile evre

Tudi Slovenci smo se opekli z že kar nekaj finančnimi piramidami. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ena izmed najbolj razvpitih Catch the Cash. Opekli so se številni Slovenci, ne le »navadni« smrtniki, menda so bili med njimi tudi policisti, igralci, politiki. Podobne sheme pa nastajajo tudi v sodobnejšem času. Večina je vezana na navidezno trgovanje na valutnih trgih, ponudniki vlagateljem obljubljajo bajne donose, jih k sodelovanju vabijo z zlaganimi poročili o preteklih donosih ter obljubljajo lepe nagrade - provizije, če bodo v sistem pripeljali nove vlagatelje, pojasnjuje Lubej. Eden bolj znanih tovrstnih sistemov pri nas, ki je zacvetel v letu 2008, torej na začetku finančne in gospodarske krize, je bil Finanzas Forex (FFX). Takrat smo v reviji Moje finance precej obsežno poročali o tem v seriji člankov. Po naših ocenah se je s tem »nategom« opeklo 15 tisoč vlagateljev.

Podoben koncept prevar so tudi vabila k vpisu deležev ali delnic različnih velikopoteznih in obetavno zvenečih podjetniških projektov, za katere se pozneje izkaže, da so propadli, pobudniki oziroma organizatorji pa zbrana sredstva tako ali drugače spretno kanalizirajo v svojo korist.

Kako delujejo in kako jih prepoznati?

Ko govorimo o blazno donosnih »naložbah«, ki naj bi na letni ravni prinašale recimo 800-odstotne donose ali pa recimo mesečno ali celo dnevno pet ali 10 odstotkov, je to prvo znamenje za alarm. To so nerealne donosnosti. Da lumpi prepričajo ljudi, kako super produkt je to, velikokrat pravijo, da so donosi zajamčeni. To pomeni, da se dosegajo brez tveganja. V teh primerih je najboljši nasvet, da vprašate ponudnika, ali za to naložbo jamči s svojim osebnim premoženjem. Odgovor bo seveda nikalen. »Po izkušnjah z običajnimi in legalnimi naložbami dolgoročno preprosto ni mogoče dosegati donosov, večjih od 10 ali največ 12 odstotkov na leto,« opozarja Lubej. Še posebno je treba biti previden, ko bo kdo obljubljal več ali navajal zgodovinske donose, ki so nad temi ravnmi.

Poleg tega pa so ti super donosni in garantirani produkti tako zapleteno nastavljeni, da jih večina prodajalcev oziroma promotorjev niti ne razume najbolje.

Osladni »psi«

Ponudniki ali promotorji tovrstnih prevar so z vlagatelji na začetku, preden vložijo denar, zelo prijazni, celo osladni, oblečeni v poslovne obleke, da delujejo bolj verodostojno, pod nos pa vam pomolijo tudi vizitko. V podpis dajo pogodbe, ki so ničvredne. Lumpi gredo celo tako daleč, da promovirajo dobrodelne akcije, dogodke, športne klube, njihove oglase lahko vidimo celo na veleplakatih. Za trženje svojih produktov pogosto zlorabljajo javne osebnosti, ki jim ljudje zaupajo. Vlagatelji ob tem razmišljajo takole: »Če je denar vložila ta in ta znana oseba, ga lahko tudi jaz.« Seveda so lumpi tudi v koraku s časom, zato prevare prihajajo do vlagateljev v različnih oblikah, modelih, metodah trženja. Pri tem uporabljajo vso sodobno tehnologijo, recimo tudi mobilne aplikacije, prek katerih lahko spremljamo, kako raste vrednost naše naložbe, vlagatelje iščejo tudi na družabnih omrežjih. Vodilni so z vlagatelji v stiku tudi prek tako imenovanih webinarjev, sicer pa organizirajo konference, pri čemer najemajo velike dvorane, celo stadione. Tam imajo vodilni motivacijske govore in najboljše prodajalce celo nagradijo z bogatimi nagradami, recimo luksuznimi hišami, in tako spodbujajo druge, da zvabijo čim več ljudi v mrežo.

mladi-mf10-3

Komunikacija z vlagatelji se hitro spremeni po tem, ko se začnejo prve težave z izplačili. Postanejo »čudno« nedostopni - ne oglašajo se na telefonske klice, e-pošto, spletna stran produkta ali podjetja pa izgine. Na koncu vlagatelj ostane brez obljubljenega denarja, velikokrat izgubi ves vložek in kar nekaj živcev.

Kakorkoli, pri vseh teh »čudnih« in sumljivih naložbah je treba pri pristojnih organih, kot je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), preveriti, ali sploh imajo dovoljenje za trženje. Finančne piramide in prevare so z zakonom prepovedane in kaznive v vseh pravno urejenih državah.

Preden kamorkoli vložite denar, je vedno treba zelo pozorno proučiti, v kakšen produkt ga sploh vlagate. Naj vas sladke obljube prodajalcev ne zavedejo. »Nikoli namreč ne smeš denarja vložiti v finančni produkt, ki ga ne poznaš dovolj podrobno,« na koncu opozarja Samo Lubej.

7 glavnih značilnosti finančnih piramid

1. Obljubljeni so nenavadno veliki donosi. Če so večji kot 10 do 12 odstotkov na leto, je to že prvo znamenje za previdnost.

2. Prodajalci trdijo, da so donosi zajamčeni, torej brez tveganja. To je sprto z osnovno logiko plemenitenja denarja, ki pravi, da so potencialno veliki donosi vedno povezani z večjimi tveganji.

3. Vlagatelje spodbujajo, da tudi sami promovirajo produkt.

4. Pogosto imajo organizatorji finančnih piramid sedež podjetja v bolj »eksotičnih državah«. So pa ti produkti tudi organizacijsko izjemno zapleteno nastavljeni.

5. Značilne so nenavadno visoke vstopne provizije ali stroški za to, da lahko vlagatelji sploh vložijo denar; ko želi vlagatelj izstopiti oziroma naložbo prodati, pa pogosto prav tako sledijo visoki stroški oziroma neke vrste kazenske provizije.

6. Velikokrat so produkti tako zapleteno nastavljeni, da jih tudi promotorji ne razumejo najbolje.

7. Ponujeni naložbeni produkt v Sloveniji ni registriran oziroma ponudniki nimajo dovoljenja za trženje produkta v Sloveniji v smislu poslovne registracije, podružnice, licence in/ali registracije pri našem ATVP ali pri ATVP katere druge države članice EU.

Primer: Kako deluje finančna piramida

Glavna težava vsake finančne piramide, ki ji rečemo tudi Ponzijeva shema, je, da z vsakim naslednjim ciklom širjenja (praviloma tak cikel traja mesec dni) potrebuje vsaj podvojeno število novih vlagateljev, to pa glede na omejeno populacijo prej ali slej postane nevzdržno. V shemi na začetku članka je predstavljen nekoliko poenostavljen primer delovanja finančne piramide: organizator sheme začne tako, da prejme po 100 evrov od prvih dveh vlagateljev in jima obljubi, da bo njun vložek podvojil v mesecu dni. Vendar namesto da bi zbrana sredstva vložil, jima plača obljubljeni znesek s sredstvi, ki jih zbere od vsakega naslednjega, večjega, vsaj podvojenega števila vlagateljev. Če organizatorju uspe pridobiti več kot podvojeno število vlagateljev, kot jih je imel prejšnji mesec, ali pa mu od posameznega vlagatelja uspe pobrati večji znesek, bo s tem ustvaril presežna sredstva, ki bodo ostala njemu.

Kdo je Charles Ponzi

ponzi-charles1.1445182172.jpg.n.600px.jpg

Charles Ponzi je bil karizmatični italijanski imigrant, ki je v letih okrog 1920 opeharil vlagatelje za približno 20 milijonov takratnih dolarjev, kar je toliko, kot je danes 215 milijonov dolarjev. Ponzi je vlagateljem ob­ljubil 50-odstotni donos v samo 45 dneh oziroma 100-odstotni donos v samo 90 dneh. Trdil je, da je takšne donose možno ustvariti z odkupi kuponov za povratno pošto, ki so jih Američani s poštnimi pošiljkami pošiljali v tujino. Svojo pot je začel s takratnimi pet tisoč dolarji, dva meseca zatem jih je imel že 420 tisoč. Večina vlagateljev si ni izplačevala dobičkov, ampak je vse nalagala nazaj v shemo. Nekateri so celo jemali hipoteke na hišo, zato da bi bili del te »pravljice«. Na vrhu evforije je v samo treh urah zbral milijon dolarjev. Toda finančniki, ki so se čudili, kako Ponzi ustvarja takšne donose, so ga hitro razkrinkali. Da bi sistem deloval, bi moralo biti v obtoku 160 milijonov kuponov, a jih je bilo le 27 tisoč. Na ameriški pošti so dejali, da takšna količina ni bila kupljena ne v ZDA ne v tujini. Ljudi je zagrabila panika. Ponzi je samo v prvih treh dneh izplačal dva milijona dolarjev, torej skoraj desetino vplačil. S krofi in kavo jih je poskušal prepričati, da ni razloga za preplah. Ko so pregledali njegove knjigovodske knjige, so ugotovili, da so bila vanje zapisana le imena vlagateljev. V pol leta od začetka prevare je bil Ponzi insolventen in je imel približno sedem milijonov dolarjev dolga. Dolgovi niso bili nikoli poplačani. Poleg Ponzija pa je bankrotiralo tudi pet bank. Zaradi goljufije in kraje je odsedel le 12 let in pol, po izpustu iz zapora so ga deportirali v Italijo. Tam se je celo zaposlil v finančnem oddelku italijanske vlade Benita Mussolinija in tudi njega prinesel okoli, zato je moral zbežati v Južno Ameriko, kjer pri 66 letih umrl v bolnišnici za revne.

Ponzi pa ni idejni oče teh prevar, saj naj bi model, ki ga je uporabil, nastal kar 120 let pred njim. Izumil ga je William Miller, katerega goljufija je bila vredna milijon dolarjev (današnjih 25 milijonov dolarjev), svojim vlagateljem pa je obljubljal kar 520-odstotne letne donose. Ko je bil razkrinkan, je šel za 10 let na hladno.

Slovenski ponzi: Nello Marconi

Nello Marconi, lastnik Remiusa, je novačil vlagatelje in njihov denar vlagal v Finanzas Forex. Priznal je krivdo za 140 dejanj poslovne goljufije in pranja denarja ter bil leta 2013 obsojen na 12 let zapora. Vlagatelje je zavajal, da bo njihove vložke plemenitil na valutnem trgu forex in jim izplačeval 10-odstotne donose na mesec. Po ocenah naj bi dolgoval 13 milijonov evrov. Kje je ta denar, pa je tudi sam Marconi, priznal, da ne ve.

marconni-nello-xx.1445182176.jpg.n.960px.jpg
Foto: Benjamin Kovac/Zurnal24

Največji goljuf vseh časov: Bernard Madoff

Večini goljufom se je imperij, ki so ga gradili z lažmi tudi po več desetletij, ob poglabljanju finančno-gospodarske krize podrl kot hišica iz kart. Takšen primer je bila tudi finančna piramida Bernarda Madoffa, ki je bil za najmanj 65 milijard dolarjev vredno goljufijo obsojen na 150 let zapora. Stric Berni, kot so ga klicali prijatelji, nekdaj ugledni finančnik, filantrop in predsednik ameriške borze Nasdaq, se je v zgodovino zapisal kot največji goljuf vseh časov. V skoraj 30 letih je vlagatelje, ki so varčevali v njegovem hedge skladu, opeharil za vsaj 65 milijard dolarjev.

madoff-karikatura-bl.1445182173.jpg.n.960px.jpg
Artist: Elizabeth Williams/Bloomberg News

Anketa

Katarina, 31 let: »Za denarno piramido sem že slišala, nimam pa izkušenj s tem.«

Darijan, 32 let: »Za to še nisem slišal. Se bom pa pozanimal.«

Lovro, 27 let: »Ne, ne vem, kaj je denarna piramida.«

Bogomil, 47 let: »Da, denarno piramido poznam. Poznam celo dve igri, in sicer Fair Play in Catch the Cash. Dejansko je šlo za prevaro, saj sem bil v igri oškodovan. Denarna veriga je temeljila na nenehni širitvi števila igralcev, ki naj bi prinašali svež denar. Ta se je stekal na en račun ustanovitelja verige, on pa naj bi svoje igralce nagrajeval s sorazmernim deležem nagrade, če bodo širili svoj del verige. Večje bo število udeležencev v tvoji verigi, večji del zaslužka bo tvoj.«

Viktor, 56 let: »Hitre zaslužke preziram, čeprav so me sodelavci vabili v neko skupino. Nisem verjel, da lahko denar dobiš tako preprosto, zato v igri nisem sodeloval.«

Matic, 20 let: »Poznam piramidni sistem, saj se tudi na Facebooku ponujajo takšni produkti. Nisem pa še imel izkušenj s tovrstnim služenjem denarja.«

Jana, 19 let: »Učiteljica za zgodovino je v osnovni šoli razlagala, da jo je neka njena znanka prepričevala, naj naložita denar v piramidni sistem, a je zaradi nezaupljivosti pretrgala stike z njo. Danes se o denarnih piramidah ne sliši več tako pogosto, a bodo ljudje vedno želeli po lahki poti na hitro zaslužiti. Mladi so previdnejši, saj jih njihov denar še kako zanima in so še bolj nezaupljivi do vlaganja svojih prihrankov na neki tuj račun.«

Anketo je pripravila Pia Bedene.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.