Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Decembra si dajmo duška. Koliko pa nas bo to stalo?

December je čas, ko odpremo ventile in se poveselimo. Tudi mladi si dajo duška. Koliko pa zapravijo za decembrska rajanja? Kako je z zabavami med letom? Ljubitelje zabav razveseljujejo tudi psihologi; pravijo, da jih potrebujemo tako mladi kot tudi starejši!

Najdaljšo noč bom letos praznovala na Obali s prijatelji, za žur pa bom plačala okoli 80 evrov, nam je zaupala 19-letna Maša. S prijatelji se odpravljamo silvestrovat v Madrid ali Budimpešto, razkriva 20-letni Milan. Cena bo od 300 do 500 evrov. Nekateri bodo praznovali doma, recimo 25-letni Žan. Vseeno ga bo organizacija zabave stala okoli sto evrov. Kje pa bodo prehod v novo leto preživeli osnovnošolci? Vprašali smo šest devetošolcev, ki ne želijo biti omenjeni z imeni. Nekateri bodo kar doma, drugi se s prijatelji odpravljajo v mestna središča. »Novoletno zabavo navadno preživim v krogu najboljših prijateljev. Tokrat bomo pri prijatelju doma, vsak pa bo prispeval po desetaka,« pravi eden izmed 13-letnikov. »Letos ne bom šla na noben žur. Novo leto bom praznovala s tipom,« nam je zaupala druga sogovornica. Nekateri bodo odšli tudi v tujino: »Praznovala bom na Time Squaru v New Yorku.« Nekdo drug pa odhaja v Amsterdam.

shutterstock-59864197.1449932593.png.n.960px.png
Foto: Shutterstock

Kaj pa zabave med letom?

Mladim torej pri prehodu v novo leto ne bo dolgčas. Vprašali smo jih tudi, kako sicer žurirajo med letom. In koliko zapravijo za zabavo. »Večinoma žuriram v Ljubljani ali Kranju. Za žur zapravim 60, 70 evrov. Če je res nekaj posebnega, bi dal tudi stotaka,« pravi Milan. Maša je bolj skromna. Za žur zapravi po 20 evrov, pijačo si s prijatelji v trgovinah kupijo že prej. Osnovnošolci se večinoma zabavajo doma ali pa pri prijateljih. Spet drugi obiskujejo klube, diskoteke, grejo pa tudi na bovling. Večinoma za te zabave zapravijo po nekaj desetakov, odvisno od tega, kje so in kakšna je žeja.

Zabava je pomembna!

Dokazano je, da je zabavanje pomembno za naše telesno in duševno zdravje, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka Jasna Solarović. Besedo žuriranje pa razume vsak nekako po svoje. »Žur je ena izmed oblik zabave, ki je skupinska. Dobro se je zavedati, da se tudi v skupini lahko počutimo zelo osamljene. Žur ne zagotavlja, da se bomo zabavali oziroma da bo to 'žur zame'. Po drugi strani smo lahko sami in se ob knjigi ali filmu zares zabavamo in hkrati počutimo zelo vpete v svet okrog sebe, ne osamljene,« pojasnjuje. Kako fino se imamo na zabavi s prijatelji, je odvisno od tega, kakšne odnose imamo z njimi. »Pomembno je, kje in s kom si, pa tudi kako se tisti hip počutiš. Če se siliš samo zato, da bi se vključil v družbo, je utvara, da je to zate zabava,« opozarja psihologinja.

Je december res nekaj posebnega?

December ljudje doživljamo zelo različno. Za nekatere je to mesec, ko se več posvetijo družini, za druge odličen izgovor za druženje ob kuhanem vinu. »December je obarvan drugače kot drugi meseci, in sicer z mešanico starodavnih obeleževanj prehoda v novo leto, takšnih ali drugačnih družinskih navad ter tržnih ponudb. Ne glede na to, ali se ta čas prav zdaj ujema s tvojo željo in potrebo biti na žuru in obeleževati prehod ali ne, kulturi težko ubežiš,« pojasnjuje Solarovićeva. Po drugi strani pa dodaja, da je bolj, kot da se družimo prav decembra, pomembno, koliko imamo v življenju, v vseh mesecih, priložnost preživljati čas s prijatelji in bližnjimi, ki nam nekaj pomenijo in s katerimi se dobro počutimo.

Jasna-Solarovic-2012-2.1449932592.jpg.s.960px.jpg
Zabava je dokazano pomembna za naše telesno in duševno zdravje ne glede na to, ali govorimo o mladih ali odraslih, pravi psihologinja Jasna Solarović, psihoterapevtka in psihologinja.

Dovolimo si počutiti, kot pač se

Besedi veseli december nas nekako silita k temu, da naj bi se počutili prijetno, česar pa se ne da izsiliti, poudarja psihoterapevtka. »Mogoče se res zgodi, da se lahko zabavaš in izkoristiš to kot mesec z več žuriranja. Marsikdo pa čuti pritisk, da bi se moral imeti dobro, čeprav se pač trenutno nima. Pomembno je, da se ne krivimo in se ne silimo, temveč da poslušamo sebe. Če nam v nekem trenutku odhod na zabavo ne ustreza, to ni napačno. Če počutje kliče po počitku, filmu in vroči čokoladi, je to prava rešitev,« pravi Solarovićeva. Devetnajstletni Maks pravi, da se za zabavo odloči, če mu ta zadiši. »Decembra je sicer več zabav kot med letom, čeprav je po mojem poletje veliko primernejše za žurke,« dodaja Maks.

Osamljenost

Otrok od malega spremlja starše pri tem, kako se zabavajo, in tako dobiva zgled za to, ali se imaš lahko dobro brez omamljanja ali ne ter ali se lahko v skupini zares sprostiš ali ne.

Vseprisotnost pričakovanj, da naj bi bili v krogu bližnjih in da naj bi se v družbi poleg tega tudi dobro počutili, pripomore k temu, da se več ljudi prav v decembru počuti osamljene. V medijih v zadnjih letih več opozarjajo na rast samomorilnosti v tem času, poudarja psihologinja. »Mislim, da je pomembno, da gojimo odnose, spoštujemo to, kako se počutimo znotraj teh odnosov. Kaj v nekem trenutku potrebujemo. To je bolj pomembno kot pa meseci na koledarju,« pojasnjuje. Ob tem navede primer - božična večerja. Če ima družina navado, da se takrat zbere v polnem številu, je v pomoč, če njeni člani hkrati dopuščajo potrebe posameznika. Če morda članu družine ne ustreza druženje, lahko najdejo vmesno pot, da bo po eni strani čutil, da jim je mar zanj in mu ne zamerijo, obenem pa bo imel možnost umika, pojasnjuje.

Pri katerih letih na prvi žur?

»Kdaj grem lahko ven, mami?« je vprašanje, na katero naj starši odgovarjajo predvsem po svoji presoji. Pomembno je, da verjamejo v svojo odločitev, verjetno sebe in svojega otroka poznajo bolj kot tisti, ki dajejo nasvete v revijah, meni Jasna Solarović. »Ko gre otrok prvič sam ven, na zabavo, je najbolj pomembno, da dobi od staršev hkrati blagoslov 'pojdi, lepo se imej, vse bo v redu' ter sporočilo 'hočem, da upoštevaš to in to' (koliko sme piti, kdaj naj se vrne, s kom naj se ne vozi v avtu).« Sogovornica dodaja: »Ta trdnost, ki jo ima otrok ali najstnik, da se zna postaviti zase in ve, kaj mu je všeč, ter ali bo zares upošteval nasvete staršev in prišel domov ob dogovorjeni uri, se je razvijala v odnosu med otrokom in staršem že od zelo zgodnjih let. Zato je učinek besed, ki jih starši izrečejo zdaj, odvisen od dogajanja v odnosu do tega hipa.«

Kaj pa starost? »Težko določim točno starost, kdaj je otrok pripravljen za večerno ali nočno zabavo. Vsakdo ima svojo hitrost in pot razvoja. Vedeti pa moramo, da se otrok z alkoholom in skupinsko zabavo ne sreča šele v najstništvu. Prvi stik z alkoholom za mladostnika ni na njegovi prvi zabavi, ampak je z odnosom do alkohola ter zabavanja obkrožen že prej, v družini in družbi. Otrok od malega spremlja starše pri tem, kako se zabavajo, in tako dobiva zgled, ali se imaš lahko dobro brez omamljanja ali ne ter ali se lahko v skupini zares sprostiš ali ne.«

Pri pitju alkohola se zdi naši sogovornici pomembno vprašati, v kakšnem odnosu je pri nekom pitje s tem, ali se dobro počuti. »Pomembno je iskati takšne prijatelje in družbo, v kateri nas ni strah, da bi naredili kaj narobe, ampak čutimo, da nas sprejemajo take, kot smo. Samo če smo ljubljeni in spoštovani, smo lahko tudi povsem sproščeni. Kadar ni tako, ti pitje dela slabo uslugo, saj se zaradi njega začasno počutiš sproščeno, vendar se s tem odmikaš pred vprašanjem, ali si lahko v tej družbi sproščen tudi brez omame,« razmišlja psihologinja.

Pomembno je, kje in s kom si, pa tudi to, kako se tisti hip počutiš. Če se siliš samo zato, da se vključiš v družbo, je utvara, da je to zate zabava.

Postavite okvirje!

Na vprašanje, kako naj starši določajo uro, ko naj se mladi vrnejo z žura, Jasna Solarović odgovarja, da imajo odrasli odgovornost določanja in držanja okvirja, torej nekih zamejitev. Najstniki naravno nihajo med eno in drugo frizuro, družbo ali glasbo in s tem po svoje in vsak s svojo hitrostjo ugotavlja, kaj sem jaz, v čem se najdem - tudi prek tega, kaj me razočara. »Pomembno je, da odrasli med tem mladostnikovim 'tipanjem' držijo dovolj trden in obenem prožen okvir. Ni toliko bistveno, katero uro vrnitve domov določijo, ampak to, da so oni tisti, ki jo določijo, in da pri tem zmorejo tudi prisluhniti najstnikovemu vidiku. Ko odrasli najstniku izrekajo, kaj sme in česa ne, mu s tem na neki ravni dajejo vedeti, da jim je mar in da jih skrbi. Glavni namen postavljanja okvirja je, da odrasli mladostniku dajejo občutek varnosti in hkrati popotnice: pojdi in odkrivaj, kar je zate novo. Izjave, kot so 'pojdi in naredi, kar hočeš', kažejo na našo zmedenost in negotovost, kaj reči otroku. So popotnica, ki otroku ne daje občutka 'nekdo misli name, imam zaledje in dom', medtem ko raziskuje novo ter pri tem včasih uživa in drugič trpi.«

Psihoterapevtka dodaja, da je stopnja strogosti staršev pogosto povezana s tem, kako so bili starši sami vzgajani. »Večja ali manjša strogost sama po sebi ni boljša ali slabša, kajti bolj pomembno je, da so starši lahko pristni in odprti za to, da se sami učijo in spreminjajo, skupaj z najstnikom. Negotovost spremlja tako mlade kot odrasle in pogosto je lahko vir učenja,« pravi Solarovićeva.

Koliko za žur?

Stanje v denarnici vsekakor vpliva na to, kje se bomo zabavali, pravi psihologinja. »Mladi grejo v modeno smučarsko središče ali najeto kočo ali pa se zberejo na rečnem nabrežju s poceni pijačo in hrano. To, ali se omamljaš ali ne, ni odvisno od tega, ali si bogat. Prav tako pa od bogastva ni odvisno to, ali se boš v družbi res dobro počutil in sprostil ali ne.«

Najdaljšo noč bom praznovala na Obali s prijatelji, za žur pa bomo plačali okoli 80 evrov, nam je zaupala 19-letna Maša.

10392487-701972333189880-2027874694457394189-n

S prijatelji se odpravljamo silvestrovat v Madrid ali Budimpešto, načrtuje 20-letni Milan, za kar bodo odšteli od 300 do 500 evrov.

1146532-10204454495257700-7022220133756043240-n

Silvestrovali bomo kar doma s prijatelji, pravi 25-letni Žan.

Ne vem, kje bom preživel novo leto, verjetno bomo s prijatelji šli v kočo za 30 evrov, kjer bo zabava organizirana, veliko bo ljudi in povrhu še nepoznanih. In potem se dogaja, ne, pravi 19-letni Maks.

Max-Zorman-FOM.1449932589.jpg

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.