Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Kako lahko tudi jaz pustim svoj ekonomski pečat v družbi

S svojo navzočnjostjo hočeš nočeš vplivamo na okolico in življenja drugih ljudi. Mladi Grega, Ava, Klemen in Filip vsak po svoje puščajo pečat v družbi - ločujejo, pomagajo starejšim, brezdomcem. Da iz majhnega lahko zraste veliko, dokazuje Ana Lukner z dobrodelnim projektom zbiranja hrane Anina zvezdica. »Vedno rada vračam družbi,« pravi. Tudi na Mojih financah premikamo meje - s projektom finančnega opismenjevanja pomagamo mladim, da bodo znali bolje upravljati denar.

»Kjerkoli ste, vplivate. Ko vstopite v delovni prostor ali šolo, pustite vpliv na dinamiko dogajanja v prostoru, na kolege, sodelavce, sošolce. Dogajanje v službi ali šoli poteka drugače brez vas kot z vami. Torej ne moremo obstajati, ne da bi imeli hkrati na nekoga ali nekaj vpliv. Vsi smo povezani med seboj,« razmišlja Tina Puncer, soulwork terapevtka in finančna svetovalka. Do takšnega sklepa je prišla tudi 18-letna Ava: »Pečat v obliki splošnega vtisa v družbi pustimo vsi, ne glede na to, ali si to želimo ali ne.«

shutterstock-269612957.1452942162.jpg.w.960px.jpg
Foto: Shutterstock

Dobro se z dobrim vrača

»Karkoli naredimo drugim (dobrega ali slabega), je enako, kot da bi to naredili sami sebi, saj delovanje vsake celice (človeka) vpliva na celotni organizem (človeštvo). Z drugimi besedami: kar sejemo, to žanjemo,« dodaja Puncerjeva. To je spoznal tudi 23-letni Klemen: »Pogrešal sem dobre ljudi v svoji okolici in jih tudi iskal, dokler nisem ugotovil, da bom moral sam to postati.« Z lepim odnosom oziroma delovanjem, ki ga imaš v družbi, lahko vplivaš na posameznike. Vsak se lahko od vsakega nekaj nauči, dodaja. »Pomembno se mi zdi, da v družbi pustiš svoj pečat, ker so trenutne razmere v družbi zelo slabe. Verjamem, da smo vsi rojeni enaki in da bi kot takšni morali biti tudi obravnavani. Obstaja veliko marginaliziranih skupin. In zato tudi s svojim delovanjem poskušam izboljšati te razmere,« dodaja 23-letni Filip.

Finančni guruji: 10 odstotkov donirajte

Svetovno znani finančni guru T. Harv Ekar v knjigi Skrivnost milijonarjevega uma pravi, da naj bi 10 odstotkov svojih dohodkov namenili dobrodelnosti. Verjetno vsak pomisli, kako naj darujem, če pa še sam nimam. »Prijaznost, radodarnost ali ljubeznivost niso odvisne od tistega, kar je ali česar ni v vaši denarnici. Te lastnosti so odvisne od tistega, kar je v vašem srcu. Prepričanje, da vas denar dela dobre ali slabe, takšne ali drugačne, je razmišljanje v stilu 'ali - ali'. Gre za čisto navaden 'programirani plevel', ki ne podpira vaše sreče in uspeha,« pojasnjuje.

Da imamo Slovenci veliko srce, dokazujejo množični odzivi na številne dobrodelne akcije. Ena izmed teh je tudi dobrodelni projekt zbiranja hrane Anina zvezdica. »Na področju dobrodelnosti smo naredili revolucijo, saj je Anina zvezdica organizacija, ki deluje popolnoma brez denarja in je zato transparentna ter neodvisna. Edini denar, ki bo prišel v Anino zvezdico, bo moj. To je specifika našega projekta, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Ker pa smo neodvisni in transparentni, smo postali velik trn v peti marsikomu v naši družbi, vendar nas to ne ustavi, temveč naš še dodatno motivira, da delamo spremembe,« pojasnjuje Ana Lukner, ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica.

puncer-tina.1452942158.jpg.n.960px.jpg
Nikoli ne podcenjujmo vpliva enega človeka na ekonomijo in blaginjo okolice. Ko želimo drugim dobro, delamo dobro pravzaprav sebi, pravi Tina Puncer, osebna finančna svetovalka in ambasadorka projekta Mladi in denar.

Štejejo že majhna dejanja

Sicer pa se dobrota ne kaže skozi evrske bankovce. Klemen se recimo spominja 42-letnega gospoda, soseda, ki je živel od socialne podpore in imel hude zdravstvene težave: »S hrano, ki sem mu jo prinesel, sem mu polepšal dneve.« Šestnajstletna Manca ločuje odpadke in starejšim odstopi sedež na avtobusu. »Že s tako majhno gesto jim lahko polepšaš dan,« se zaveda.

Veliko ljudi si želi biti del Anine zvezdice, torej postati zvezdica. Teh je po Sloveniji že več kot 150. Vsi prostovoljci seveda delujejo brezplačno. Pri zbiranju hrane pa je v šestih letih pomagalo že več kot 250 šolskih ustanov, več kot 300 podjetij, slovenska vojska, policija, veliko športnih klubov. »V decembru smo bili vsak dan po službi do desetih zvečer v skladišču. To je del življenja. Ljudje so začutili, da smo pri zadevi s srcem, ne z nekim skritim motivom ali figo v žepu. Želijo biti del te zgodbe. Naš projekt tudi posnemajo. Zelo sem vesela, da se dobro dela, da ljudje postajajo bolj sočutni,« dodaja.

Iz majhnega zraste veliko

Bolj se globaliziramo, bolj se oddaljujemo. Zato se zlasti zadnje čase pojavljajo takšne in drugačne pobude za pomoč tistim, ki to potrebujejo. Teh dobrodelnih projektov je veliko tako na ravni države kot lokalno. Kaj pa je cilj pobudnikov? »Moj cilj ni samo pomoč ljudem, temveč tudi to, da se medsebojno povežejo, da se prebudijo prave vrednote, da izklopimo ego in vklopimo srce. Največji cilj pa je, da tovrstne organizacije sploh ne bi bile potrebne in bi vsi živeli dostojno. Z vsem, kar v življenju počnem, želim pozitivno vplivati na svet, pomagati človeku. Vedno rada vračam družbi,« pojasnjuje Luknerjeva, sicer podjetnica in inspiracijska predavateljica.

In vsak od nas lahko sproži takšen val pozitivne spremembe. Nikoli ne podcenjujmo vpliva enega človeka na ekonomijo in blaginjo okolice. Ko želimo drugim dobro, delamo dobro pravzaprav sebi, sklene Tina Puncer.

3 primeri dobre prakse

Primer 1:

Anina zvezdica v šestih letih pomagala več kot 35 tisoč družinam

Ana Lukner, ustanoviteljica projekta Anina zvezdica, je pred šestimi leti začela zbirati pakirano hrano z daljšim rokom uporabe za socialno ogrožene družine. Želela je dokazati, da za pomoč ljudem ne potrebuješ denarja, ampak čas in predanost. Vse se je začelo leta 2010, ko je Ana za svoj rojstni dan rekla prijateljem, naj ji ne nosijo rojstnodnevnih daril, ampak naj vsak prinese nekaj pakirane hrane, ki jo že imajo doma v omarah. S prijatelji so zbrali toliko hrane, da so lahko nahranili 37 družin. Ker sama ni poznala toliko družin, se je morala povezati s socialnimi službami, ki poznajo socialno ogrožene družine. A ni jim želela samo dati hrane, ampak se je želela tudi pogovoriti z njimi, zakaj so se znašli v takšnem položaju in kakšne so možne rešitve, da se izkopljejo. In bila je izredno vesela, ko je videla nekatere izmed teh družin čez leto dni prinesti hrano, namesto da bi prišle po pomoč. Uspelo jim je spremeniti svoje življenjske razmere.

lukner-ana13-ih.1452942160.jpg.n.960px.jpg
»Moj cilj ni samo pomoč ljudem, temveč tudi to, da se medsebojno povežejo, da se prebudijo prave vrednote, da izklopimo ego in vklopimo srce. Največji cilj pa je, da tovrstne organizacije sploh ne bi bile potrebne in bi vsi živeli dostojno. Vedno rada vračam družbi,« pravi Ana Lukner, pobudnica projekta zbiranja hrane Anina zvezdica. Foto: Irena Herak

Danes, po šestih letih delovanja, premikajo meje, postavljajo rekorde. Z letošnjo božično akcijo so v štirih tednih zbrali več kot 170 ton hrane za več kot 5.300 družin in s tem presegli lanske rezultate. »Vsako leto presežemo božične akcije prejšnjega leta, zbiramo hrano tudi med letom. Samo lani smo pomagali več kot 10 tisoč družinam. Od vsega začetka, torej v šestih letih, pa prek 35 tisoč družinam,« navaja podatke Ana Lukner.

Ne gre več samo za zbiranje hrane, ampak se seli tudi na druga področja, recimo omogočili so brezplačni internet za 37 družin, prepleskali 88 objektov, podarili 125 invalidskih vozičkov, pripravili dobrodelno knjigo Anina zvezdica, od katere gre 70 odstotkov kupnine za nakup hrane... »Od vsega tega nimam nikakršnih finančnih koristi, vse se da, če te obkrožajo pravi ljudje, ki so pripravljeni nekaj narediti z ljubeznijo,« dodaja Ana Lukner.

Vse se je torej začelo z Anino »iskreno in pristno« idejo in danes ta projekt združuje, in to celo Slovenijo.

Primer 2:

Moje finance pomagale zbrati 43 tisoč evrov

Leta 2007 smo na reviji Moje finance v sodelovanju z 10 družbami za upravljanje prvič organizirali dobrodelni projekt So otroci boljši od borznih gurujev? Mladim iz socialno ogroženih družin smo dali možnost, da izberejo vzajemne sklade in virtualno vložijo tisoč evrov. Po letu dni so mladi prejeli tisočaka in donos, ki so ga ustvarili njihovi izbrani skladi. Otroke oziroma družine so izbrali na Zvezi prijateljev mladine (ZPM). Projekt je potekal tri leta zapored. In končni izkupiček - 36 otrok je v tem času prejelo 42.828 evrov.

nidorfer-matjaz10-ih.1452942161.jpg.n.960px.jpg
»S projektom finančnega opismenjevanja vračamo svoje znanje o upravljanju denarja nazaj v družbo. Začeli smo pri mladih, na katerih svet stoji. S tem znanjem se bodo prej osamosvojili in lažje zakorakali v svet odraslih,« pravi Matjaž Nidorfer, idejni vodja projekta finančnega opismenjevanja Mladi in denar. Foto: Irena Herak

In kje so danes ti otroci? »Ti otroci niso imeli nikakršnega predznanja o vlaganju, saj so se njihove družine bolj ukvarjale s tem, kako se izkopati iz težav. A vseeno so spremljali rast vrednosti točk teh skladov. Tri četrtine teh otrok so se potem odločile za študij ekonomije. Večina se je vpisala že v srednje ekonomske šole. Osem teh otrok je danes zaposlenih v finančnem sektorju in so zelo uspešni. Če je otrok rojen v revni družini, ne drži, da bo tak tudi ostal. Odrasli smo odgovorni, da jim pokažemo novo pot. Vse je mogoče, če smo mi odgovorni,« je povedala Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Drugi večji projekt Mojih financ je finančno opismenjevanje mladih prek krožkov Mladi in denar v osnovnih in srednjih šolah. Finančna pismenost med mladimi je namreč zelo slaba. Zato jim želimo dati finančno znanje kot popotnico do lažje finančne osamosvojitve. V dveh letih smo izobrazili že 150 učiteljev iz 90 slovenskih šol. Sredi januarja letos pa začenjamo izobraževanje že tretje generacije učiteljev. Prijavilo se je skoraj 50 učiteljev iz 30 šol. »S projektom finančnega opismenjevanja vračamo svoje znanje o upravljanju denarja nazaj v družbo. Začeli smo pri mladih, na katerih svet stoji. S tem znanjem se bodo prej osamosvojili in lažje zakorakali v svet odraslih,« pravi Matjaž Nidorfer, idejni vodja projekta finančnega opismenjevanja Mladi in denar.

Primer 3:

Banka za revne

Omenimo še en primer - Banka Grameen, v prevodu »banka za revne«, in njen ustanovitelj Muhammad Yunus sta leta 2006 prejela Nobelovo nagrado za mir. To je odličen primer socialnega podjetništva. Banka Grameen je postavila na glavo običajno bančno prakso z odpravo jamstva in ustvarila bančni sistem, ki temelji na medsebojnem zaupanju, odgovornosti, sodelovanju in kreativnosti. Grameen zagotavlja posojila brez provizij najrevnejšim med revnimi na podeželju Bangladeša in temelji na mnenju, da imajo revni sposobnosti, ki niso dovolj uporabljene. Ustanovitelj, prof. dr. Muhammad Yunus, vodja oddelka za gospodarski program podeželja na univerzi Chittagong, je leta 1976 s svojimi študenti hodil po podeželju Bangladeša, kjer je vladala revščina. Ugotovil je, da se ljudje kljub delu in marljivosti ne morejo rešiti iz začaranega kroga revščine. Obresti, ki so jih za svoje storitve zaračunavali posojevalci denarja, so bile preveč oderuške, da bi ljudje lahko zaslužili dovolj za bivanje. Tako jim je najprej sam posodil nekaj denarja in jih vključil v medsebojni sistem pomoči in nadzora. Oblikovali so skupine po pet ljudi, izmed katerih sta lahko najprej dva člana zaprosila za mikroposojilo. Če se je jamstvena skupina izkazala kot odgovorna in sta posojilojemalca redno odplačevala mikroposojilo, so lahko za posojilo zaprosili tudi drugi trije člani. Vsaka skupina je vzajemno sprejela zapisanih 16 odločitev, ki so se jih člani vsak dan držali.

Skupine po pet ljudi so vzajemno skrbele za svoje člane, da so zdravo jedli in pili, da so pazili na zdravje in higieno, da so živeli v dobrih, zdravih razmerah in da so redno odplačevali posojilo. Če so bili zdravi in dobro hranjeni, so lahko bolje in več delali, torej več zaslužili. Če se kateri izmed članov ni držal določil, so ga drugi člani skupine opozorili na disciplino, saj bi bila zaradi neupoštevanja določil oškodovana celotna skupina.

Posojila so ljudje navadno jemali za odprtje obrti, kot so lončarstvo, tkanje, šivanje, trženje, prevozništvo in podobno. Ženskam so omogočili enakovredno možnost posojil in te so se izkazale za izvrstne podjetnice. Danes je več kot 90 odstotkov posojilojemalcev žensk. Banka Grameen je tako najrevnejšim prebivalcem Bangladeša omogočila pot v samostojnost in blaginjo na podlagi medsebojnega povezovanja in nadzora.

Anketa

manca.1452942154.jpg.n.960px.jpg

Manca, 16 let: »Pomembno je vsaj poskusiti pustiti svoj pečat v družbi. Za okolico veliko narediš že s tem, da ločuješ odpadke. Pomagam tudi soljudem, sem največkrat med tistimi, ki odstopijo sedež starejšim na avtobusu. S tako majhno gesto jim lahko polepšaš dan. Moja največja nepotrebna razvada je, da pljunem žvečilni na tla, ampak se tega poskušam odvaditi.«

filip.1452942157.jpg

Filip, 23 let: »Premislil sem o vseh predstavah o svetu, ki sem jih dobil od družbe. Ugotovil sem, da je veliko napačnih. Te sem nato zavrgel, saj poskušam do vseh ljudi delovati ljubeče, jih spoštovati. Začel sem se ukvarjati z delom z otroki, ker verjamem, da je tam največ mogoče storiti. Vedno sem pripravljen poslušati in pomagati. Nekaj časa sem posvetil tudi prostovoljnemu delu. V trenutkih šibkosti sem kdaj rekel kaj, česar ne bi smel ali nisem želel. Velikokrat prav ljudem, ki si to najmanj zaslužijo - svojim bližnjim.«

klemen.1452942156.jpg.n.960px.jpg

Klemen, 23 let: »Največkrat sem komu pomagal in bilo mi je v veselje, da me je oseba prosila za pomoč. Živim v Ljubljani in tu je kar veliko ljudi, ki vsaj na videz nimajo strehe nad glavo in prosijo za denar ali hrano. Rad jim pomagam s tem, da jim dam kakšen kovanec, mi pa tudi ni težko dati hrane, saj delam v vrtcu, kjer hrano včasih mečemo stran, ker je je preveč.«

Ava.1452942155.jpg.n.960px.jpg

Ava, 18 let: »Sama nisem tako človekoljubna, kot bi si morda želela, in samoiniciativno ne počnem stvari, če nisem v to prisiljena ali me ne prosijo. Sem pa precej empatična do sveta okoli sebe in se z enakomislečimi ob strani vsak dan trudim, da bi ga ohranila čim bolj nepoškodovanega ter prvinskega.«

Anketo med mladimi pripravila Tisa Neža Herlec.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.