Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Komu mar za pokojnino, ko si mlad

Če vprašate 16- ali 18-letnike o tem, ali že razmišljajo o varčevanju za pokojnino, vas bodo čukasto pogledali, češ zakaj, saj se bo to zgodilo šele čez pol stoletja. S tem se bodo ukvarjali, ko bodo starejši, pravijo, vseeno pa se zavedajo, da bodo morali za jesen življenja privarčevati tudi kakšen dodaten evro.

Mladi sicer vedo, da je pokojnina dohodek, ki ga prejmeš od države po koncu delovne dobe, in prav tako se zavedajo, da bo varčevanje zato nujno, a večina si zdaj s tem (še) ne beli glave. »Zdaj še ne varčujem za pokojnino, ker se mi zdi bolj pomembno varčevanje za študij. Verjamem, da mi bo država dala dovolj pokojnine, vendar pa so tudi lastni prihranki zelo pomembni, zato bom začela varčevati kmalu po študiju,« razmišlja 17-letna Aleksandra. Kaj pa 19-letni Lovro? »Za pokojnino ne varčujem, ker nimam niti dovolj prihodkov za sproti. Za pokojnino sam nikoli ne bom veliko varčeval, nekaj malega pa si zagotovo želim prihraniti.« Tudi 17-letna Kristina za pokojnino ne varčuje: »Do takrat je še veliko časa. Zdaj se bolj ukvarjam s šolanjem, skrbi za pokojnino pa se bom zagotovo posvečala pozneje v življenju, ko bom služila svoj denar.« Miha je star 19 let in meni, da bo njegova pokojnina povprečna ali malo nadpovprečna, upa pa, da bo to tudi dovolj za preživljanje. Že zdaj se zaveda, da bo višina njegove pokojnine odvisna predvsem od njegovih prihrankov, saj ima dvome o prihodnosti. Kaj pa še osnovnošolec, 12-letni Ariel? »Mislim, da se varčevanje za pokojnino splača, da si bom lahko na stara leta privoščil kaj več, sploh če bo moja pokojnina nizka.«

shutterstock-311662970.1452942820.jpg.s.960px.jpg
Foto: Shutterstock

Vzorec se ponavlja

Tako na pokojnine gledajo mladi. To, da mlade pokojnina ne skrbi preveč, ni tako zelo alarmantno. »Tudi mi pri 20, 25 letih nismo veliko razmišljali o tem, kako bo čez 40 let,« pravi Alojz Šket iz kadrovske agencije Atama. Današnje generacije se ne razlikujejo veliko od njegove, a mladina danes veliko več ve, večji sta analitična sposobnost in sposobnost kritične presoje, dodaja. Ob tem poudarja, da ne verjame stereotipu, da mladi premalo razmišljajo o prihodnosti. »Dramatizirati bi morali dejstvo, da današnje generacije niso sposobne ponuditi primernih rešitev. To bodo prihodnje generacije prisiljene popraviti in prepričan sem, da tudi bodo,« opozarja Šket.

Naj za otrokovo pokojnino varčujejo že starši?

filipic-peter-011-jm.1452942816.jpg.o.240px.jpg
Peter Filipič, nekdanji predsednik uprave Pokojninske družbe A: »Povsem dovolj je, če starši svojim otrokom omogočijo pridobitev izobrazbe in znanja, tudi vrednot, da lahko potem mladi sami poskrbijo za primerno pokojnino.« Foto: Jure Makovec

Nekateri finančni strokovnjaki, zlasti ameriški, kjer imajo drugačen pokojninski sistem kot pri nas, pravijo, da bi morali za pokojnino otrok varčevati že starši, in to že od takrat, ko otroka položijo v zibko. »Starši se morajo zavedati, da živimo v času, ko država breme za socialno in finančno varnost vse bolj prelaga na pleča posameznika,« opozarja Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec. Meni, da je smiselno že ob načrtovanju družine oziroma ob rojstvu otroka začeti varčevati za njegovo finančno osamosvojitev. »Sredstva lahko varčujemo z namenom financiranja šolanja, za začetni polog za nepremičnino ... Za kaj natančno jih bomo porabili, je odvisno od razvoja življenjskih dogodkov, morda jih bodo mladi plemenitili in jih potem namenili za lastno pokojnino,« še dodaja.

Poigrajmo se še z izračuni. Starši bi morali 18 let varčevati vsak mesec po okoli 50 evrov, da bi lahko financirali štipendijo v višini današnjih 330 evrov za pet let študija. Stopnja varčevanja za otroke je odvisna od družinskega proračuna in drugih ciljev. Vsekakor pa 20 evrov na mesec ne bo dovolj niti za osnovno štipendijo, kaj šele za prvo nepremičnino ali pokojnino, opozarja Vezovišek.

Povsem dovolj je, če starši svojim otrokom omogočijo pridobitev izobrazbe in znanja, tudi vrednot, da potem mladi sami poskrbijo za primerno pokojnino, meni Peter Filipič, nekdanji predsednik uprave Pokojnine družbe A.

Kdaj in kako začeti

Mladi naj začnejo varčevati vsaj v drugem desetletju svoje zaposlitve, ko si pokrijejo najosnovnejše potrebe,« svetujejo poznavalci. Varčevanje za pokojnino je dolgotrajen proces. Dokler je medgeneracijska solidarnost zagotavljala pokojnine v višini 70 odstotkov povprečnih plač, je bilo varčevanje za pokojnino kot nekakšen priboljšek k pokojnini, danes pa je takšno varčevanje nuja, saj mora posameznik zaradi zniževanja odstotkov izračuna pokojnine nadomestiti četrtino pokojnine, opozarja Filipič.

In kako se sploh lotiti varčevanja? Osnovno pravilo upravljanja osebnih financ govori o tem, da bi morali od prvega prihodka 10 odstotkov dajati na stran, torej varčevati za dolgoročne cilje, med katerimi je na prvem mestu pokojnina, svetuje Vezovišek. »Tisti, ki bodo to pravilo spoštovali in privarčevanega denarja ne bodo porabili za financiranje kakšnega izrednega dogodka ali želje, kot je boljši avto ali večje stanovanje, s pokojnino ne bodo imeli težav,« pravi. Kam z denarjem, pa je že druga stvar. Obstaja namreč nevarnost, da izberemo napačni finančni produkt za tako dolgotrajno varčevanje, še opozori.

Mitja-Vezovisek.1452942818.jpg.n.960px.jpg
Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec: »Pokojnina bo v prihodnje financirana predvsem iz lastnih prihrankov, ne več tako kot danes, ko večji del pokojnine izvira še iz pokojninske blagajne, ki je v vse večje breme davkoplačevalcev.« Foto: Janez Kotar

Kaj bo čez 30 ali 40 let

Kaj pa bo s pokojninami čez 30 ali 40 let? »Nič posebnega za tiste, ki bodo upoštevali pravila razporejanja finančnih ciljev ter odvajanja vsaj 10 odstotkov od svojih dohodkov za pokojnino,« je prepričan Vezovišek. Vse kaže, da se bo spremenil pokojninski sistem tudi pri nas in da bo postal bolj »ameriški«. Pokojnina bo financirana predvsem iz lastnih prihrankov, ne več tako kot danes, ko večji del pokojnine izvira še iz pokojninske blagajne, ki je v vse večje breme davkoplačevalcev. Tisti, ki ne bodo upoštevali vsaj osnovnih pravil osebnih financ, bodo imeli resne težave. Zato naj se kar pripravijo, da bodo morali delati za preživetje tudi po tem, ko bodo izpolnili upokojitveno starost, ki je zdaj pri 65 letih, ali pa bodo potisnjeni ob socialni rob, pod prag revščine, opozarja Vezovišek.

Mladi se s pokojninami za zdaj še ne ukvarjajo prav veliko. Malo sicer razmišljajo, nekaj nekje slišijo, a to je zanje očitno še predaleč. Najbrž pa se bo to sčasoma spremenilo. Spomnimo se, da pred leti na dodatno varčevanje za pokojnino nihče ni niti pomislil. Zdaj se o tem že govori in varčuje, sčasoma pa se bo zagotovo čedalje več. Kako hiter bo ta proces, pa bo odvisno tudi od ravni finančne pismenosti Slovencev.

Anketa

Sandra-Sabanovic.1452942812.jpg

Aleksandra, 17 let:»Zdaj še ne varčujem za pokojnino, ker se mi zdi bolj pomembno varčevati za študij. Verjamem, da mi bo država dala dovolj pokojnine, vendar pa so tudi lastni prihranki zelo pomembni, zato bom začela varčevati kmalu po študiju.«

Lovro-Razpotnik.1452942811.jpg.n.960px.jpg

Lovro, 19 let: »Za pokojnino ne varčujem, ker nimam niti dovolj prihodkov za sproti. Za pokojnino nikoli ne bom veliko varčeval, nekaj malega pa bom zagotovo prihranil.«

Kristina-Siroki.1452942816.jpg

Kristina, 17 let: »Za pokojnino še ne varčujem, ker imam do takrat še veliko časa. Zdaj se bolj ukvarjam s šolanjem, skrbi za pokojnino pa se bom zagotovo posvečala pozneje v življenju, ko bom služila svoj denar.«

Miha-Vogel.1452942813.jpg.n.960px.jpg

Miha, 19 let: »Verjamem, da bo moja pokojnina povprečna ali malo nadpovprečna, upam, da bo primerna za preživljanje. Mislim pa, da bo višina odvisna predvsem od mojih prihrankov, ker sem v dvomih o prihodnosti.«

Ariel-Cuk.jpg.w.500px.jpg

Ariel, 12 let: »Mislim, da se varčevanje za pokojnino splača, da si bom lahko na stara leta privoščil kaj več, sploh če bo moja pokojnina nizka.«

komatar-katja-xx.1452942819.jpg

Katja, 19 let: »Ko slišim besedo pokojnina, si mislim, ne razmišljaj o tem, itak je ne boš imela. Mislim, da je varčevanje za pokojnino nujno, a ne varčujem, saj med študijem ne morem delati. Denar imam privarčevan od prej, porabljam pa ga za študij. Mislim, da pokojnine, kot jih imajo danes, ne bom imela.«

pelko-masa-xx.1452942819.jpg

Maša, 18 let: »Varčevanje za pokojnino je nujno, a ne varčujem, ker mislim, da še ni treba glede na mojo starost. Ne obremenjujem se še s tem, čeprav bi se morala. Skrbi me, da takrat, ko bomo mi v pokoju, pokojnin, kot jih poznamo danes, sploh ne bo več.«

unuk-tim-xx.1452942819.jpg

Tim, 18 let: »Zdi se mi, da je varčevanje nujno. A ne varčujem, ker še nimam dohodkov. Mislim, da bo pokojnina precej odvisna od tega, kako dobro plačo bom imel oziroma na kako visokem položaju bom.«

Koliko rente dobim, če varčujem po 100 evrov na mesec?

mladi-mf1-2.1452943582.jpg

Preglednica prikazuje okviren odnos med rento (dodatno pokojnino) in višino za to potrebnega varčevanja glede na leta varčevanja. Če varčuješ za pokojnino 40 let po 100 evrov, boš privarčeval mesečno rento 600 evrov, če računaš na štiriodstotni realni donos, pri bolj konservativnem donosu (torej varnejšem vlaganju) pa bo renta znašala 300 evrov. Če začneš varčevati za pokojnino šele 20 let pred upokojitvijo, si boš s 100 evrov mesečnega vložka zagotovil le 200 evrov rente, če boš varčeval bolj varno, pa le 130 evrov mesečne rente, je izračunal Peter Filipič, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Pokojninske družbe A.

shutterstock-260831591.1452942821.jpg.n.960px.jpg
Foto: Shutterstock

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.