(finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki (finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki Ker odraslim primanjkuje zamisli, kam z denarjem, smo preverili, kaj bi z 10 tisočaki naredili najstniki.
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Zmago sta si v Bruslju priborili najstnici Zala Kacafura Stanič in Sanja Feltrin iz Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči.
(mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše (mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše Sliši se sanjsko – potuješ po svetu in spiš zastonj. Včasih to sicer vključuje tudi kakšno protiuslugo, kot je čuvanje živali ali kar hiše. Poiskali smo nekaj brezplačnih možnosti potovanja, ki ne vključujejo spanja na tujem travniku ali pod mostom. Primerno tako za mlade kot bolj avanturistične družine.
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.
Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!

Erika že med šolanjem priplezala do sanjske službe

avtor 16.02.2016  22:00  Dopolnjeno: 16.02.2016 22:30
Ni dovolj le doštudirati, na trgu dela je treba migati že med šolanjem. Tako je to storila Erika in že od prvega letnika fakultete ji ni treba pisati prošenj. Kako do službe že med šolanjem in kako po njem?

Petindvajsetletna Erika je pot do sanjske službe začela tlakovati v prvem letniku fakultete in od takrat ji ni bilo treba pisati prošenj za delo. »Če si delaven, komunikativen, kažeš zanimanje, se ljudje spomnijo nate in službe so kar prihajale, na koncu tudi pripravništvo,« razlaga. Pred kratkim je postala diplomirana fizioterapevtka, obvezno pripravništvo, ki ga mora opraviti pred prvo zaposlitvijo, je dobila teden dni pozneje. Ko ga bo opravila, jo služba že čaka. Malo sreče? Zagotovo! Že ob vpisu na fakulteto je vedela, da je to zanjo sanjski poklic. »Ko si po koncu izobraževanja vržen na trg delovne sile, vsak delodajalec pričakuje, da boš imel izkušnje, zato je samo študiranje danes premalo,« opozarja Erika. Delo je začela iskati že pri 17 letih. Pisala je prošnje in iskala volontersko delo, da bi bila v stiku s fizioterapijo. »Zaslužek je bil postranskega pomena, vedela sem, da potrebujem izkušnje. Najprej sem delala na recepciji fizioterapevtskega centra, potem sem lahko spremljala fizioterapevtko pri delu, pozneje sem že priklopila aparate. Dvakrat na teden sem pomagala, na koncu pa so mi celo plačali. Preostale dneve v tednu sem delala promocije, administrativna dela, v gostinstvu,« opisuje Erika. Med študijem lahko hitro najdeš delo, pravi. Ko je v okviru fakultete opravljala obvezno prakso v toplicah, je mimogrede vprašala še za počitniško delo. Že spomladi si je zapolnila poletje z delom in v tem času nabrala ogromno izkušenj.

Fakultete: Večina diplomantov dobi delo v letu dni

Sredi februarja imajo mladi vsako leto informativne dneve po šolah, da spoznajo, kako se izučiti za poklic, ki bi ga radi opravljali, ko bodo »veliki«. Tam slišijo tudi podatke o zaposljivosti po koncu šolanja. In kaj kažejo ankete? Poglejmo konkretno.

Kar 92 odstotkov diplomantov ekonomske fakultete je v anketi poročalo, da so se zaposlili prej kot v 12 mesecih po koncu študija. Razis­kave ljubljanske pravne fakultete kažejo, da je več kot 80 odstotkov diplomantov prvo službo našlo prej kot v šestih mesecih po diplomi, več kot 90 odstotkov pa v manj kot letu dni.

Za študente fakultete za računalništvo in informatiko velja, da večina dobi zaposlitev že med študijem, zato na fakulteti sklepajo, da v letu dni dobijo službo vsi njihovi diplomanti. Študenti ljubljanske fakultete za strojništvo se v 80 odstotkih zaposlijo takoj po diplomi oziroma so zaposleni že med šolanjem, 99 odstotkov pa v letu po koncu študija. Na fakulteti za družbene vede teh podatkov še ne zbirajo, so pa lani začeli načrtovati vzpostavitev mehanizma za sistematično spremljanje zaposlenosti, zaposljivosti in kariernih poti svojih diplomantov.

Poklicna šola da službo

prah-tilen9-br.1455547069.jpg.n.960px.1455554448.jpg.w.960px.jpg
Tilen Prah, kadrovska agencija Kariera: »Ta hip vidim rahlo večje potrebe v naravoslovju, napoved za prihodnjih pet let je podobna. Z morebitnim odpiranjem trga EU, kar pa še zdaleč ni nujno, pa bo ta potreba še večja. Poklic, ki ima naravoslovno osnovo, je precej lažje prenosljiv v tujino kot poklic iz družboslovja. Poleg temeljne izobrazbe močno priporočam vzporedno učenje več tujih jezikov.«

Tistim, ki so izbrali poklicne šole, se godi najbolje, je prepričan kadrovski strokovnjak Tilen Prah iz Kariere. Ta hip je več kot 80 odstotkov vseh objavljenih potreb po kadrih do vključno V. stopnje izobrazbe, za višje položaje je zadeva izjemno ciklična, pravi. In konkretno.

Ravnateljica ljubljanske srednje ekonomske šole Andreja Preskar pravi, da njihovi dijaki razmeroma hitro po končanem izobraževanju vstopijo na trg dela, vsak četrti dijak zaključnega letnika med šolanjem tudi že dela prek študentskega servisa. Podobno pravi tudi ravnateljica ljubljanske srednje šole za gostinstvo in turizem Marjeta Smole: »Večina dijakov zelo hitro najde delo, kuharji z lahkoto, tudi po natakarjih je veliko povpraševanje, le da tem večjo konkurenco pomeni študentsko delo. Še vedno pa se jih ogromno odloči za nadaljevanje izobraževanja.«

Konkretno: ekonomisti strežejo v gostilni

V življenju se je treba tudi znajti. Ogromno diplomantov dobi zaposlitev, a daleč od tistega, za kar so se izobraževali. Diplomirana ekonomistka, ki ne želi biti poimenovana, že več let dela v gostinstvu, saj svoji izobrazbi primerne zaposlitve še ni našla. Obupala ni, tako kot številni mladi išče rešitve: ker ji gostinstvo gre, razmišlja o svojem lokalu. Podjetništvo je nasploh postal priljubljen izhod v sili za tiste, ki ne najdejo zaposlitve.

Izberi poklic, in ne šole!

smrekar-laura9-br.1455556773.jpg.n.960px.jpg
Laura Smrekar, kadrovska agencija Competo: »Ne obremenjujte se, kaj bo čez pet, 10 ali 15 let. Odločajte se zdaj, na podlagi trenutnih vedenj, spoznanj. Glede na trende boste verjetno v svoji karieri zamenjali različne poklice. Zato je pomembno, da poslušate srce in opravljate tiste stvari, v katerih uživate. Le tako boste lahko v svojem delu dobri in uspešni.«

In kaj naj mladi naredijo zdaj, ko se odločajo, kaj bodo počeli 40 let? »Izbirajte 'poklice', in ne šole. Izbirajte s srcem, sledite svojim sanjam, upajte si in bodite drzni,« svetuje kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar iz Competa. A to ni dovolj. »Ob tem morate biti tudi realni. To pa pomeni, da izbirajte poklice, ki bodo v skladu z vašimi željami, a hkrati tudi sposobnostmi in realnimi možnostmi na trgu,« dodaja. Čeprav je ta hip na trgu dela največ povpraševanja po naravoslovno-tehničnih kadrih, pa to ne pomeni, da v prihodnosti ne bodo iskani tudi dobri odvetniki, novinarji, ekonomisti. »Če imate neskončno močno željo postati filozof, potem izberite ta študij. Če pa se odločate za ta študij samo zato, ker ne veste, kaj drugega bi izbrali, oziroma ker je samo tam dovolj prostih mest, potem je to napaka. In če že uberete tako pot, potem raje izbirajte med poklici, ki so deficitarni,« še svetuje.

erika-xx.1455556777.jpg.n.960px.jpg
Erika, 25 let: »Izberite študentsko delo, ki je povezano z vašim študijem že vse od začetka, priložnosti se vedno najdejo. Morda prve službe ne bodo najbolje plačane in zabavne, a zagotovo je to najboljša naložba v vašo kariero. Ni treba delati volontersko ali skoraj zastonj vse dni v tednu od jutra do večera, enkrat ali dvakrat na teden bo dovolj, da se izkažete. Pišite prošnje, kličite morebitne delodajalce, sprašujte prijatelje in znance, mrežite se.«

 4 POTI DO SLUŽBE ŽE MED ŠOLANJEM

1. Začnite dovolj zgodaj! Navežite stik z delodajalci že med izobraževanjem, pa naj bo to z opravljanjem obvezne prakse ali s poletnim delom, svetuje Tilen Prah iz Kariere. Veliko fakultet in šol sodeluje s podjetji, nekatere imajo tudi svoje karierne centre, prek katerih lahko študenti nagovorijo prve delodajalce.

2. Zaupajte vase in bodite samozavestni! Odnos, motivacija in trdna prepričanost, da nam lahko uspe, delajo razliko med mladimi. Če sami sebi ne verjamemo, da nam bo uspelo, ne bomo prepričali sogovornika na drugi strani, opozarja Laura Smrekar iz Competa.

3. Proučujte morebitne delodajalce! Praviloma se slabo godi kandidatom, ki se nekritično prijavljajo na vsako povpraševanje, svari Alojz Šket iz kadrovske agencije Atama. Delodajalce je treba proučevati! Če kandidati ne vedo, kaj bi na razpisanem mestu delali, in nimajo predstave, ali bi delo dobro opravili, potem je njihova možnost za uspeh v konkurenčnem nastopu zelo zmanjšana.

4. Mrežite se - digitalno in klasično! Vpišite se v baze iskalcev zaposlitve na kadrovskih portalih mojazaposlitev.si, mojedelo.com ter kadrovskih agencijah (Kariera, Adecco, Trenkwalder, Manpower ...). Pomagajte si z družino, prijatelji, znanci, kolegi. Ustvarite si svoj profil na LinkedInu, morda vzpostavite svoj blog, posnetek na Youtubu, svojo spletno stran.

Trg dela: kdo službo dobi in kdo ne

Brezposelnost med mladimi, starimi do 25 let, zadnje mesece upada, in sicer je bila konec leta 15-odstotna, kar je za štiri odstotne točke manj kot pred letom dni. Rezultat je obetaven, sploh če pomislimo, da je bilo še v začetku leta 2013 brezposelnih v tej starostni skupini kar četrtina, kažejo statistike.

KDO SLUŽBO DOBI: najbolj iskani profili v letu 2016:

- tehnični poklici v strojni in elektroindustriji (inženirji, tehniki, strugarji, mehaniki, električarji, varilci in podobni),

- poklici v tehnoloških podjetjih; informacijsko-komunikacijska tehnologija, programiranje, finance, računovodstvo in kontroling, poslovni kontroling, prodaja,

- prodajno-tehnični kadri ter prodajniki različnih ravni,

- peki, mesarji, skladiščniki, delavci za preprosta dela.

Najmanj povpraševanja je po družboslovnih kadrih, med njimi pa vendarle podjetja iščejo tudi vrhunske strokovnjake s področja trženja, digitalnega marketinga in odnosov z javnostmi. Če boste dovolj dobri, se vam za zaposlitev torej ni treba bati.

KDO JE NAJDLJE PRIJAVLJEN NA ZAVODU

Med brezposelnimi z visokošolsko izobrazbo, starimi do 29 let, so konec januarja kraljevali ekonomisti, teh je bilo kar 416, na delo pa čakajo v povprečju slabih 10 mesecev, sledili so jim pravniki (240), ki so na zavodu prijavljeni v povprečju osem mesecev in pol, kažejo statistike zavoda. Najdlje čakajo na zaposlitev poslovni sekretarji, v povprečju kar 16 mesecev.

Pri tistih, ki imajo poklicno izobrazbo, se daleč najslabše piše trgovcem, konec januarja je bilo registriranih brezposelnih kar 763 mladih, ki so na delo v povprečju čakali dobrih 15 mesecev. Med čakajočimi na svojo priložnost je tudi 531 frizerjev in 194 administratorjev. Na službo najdlje čakajo pomočniki peka in slaščičarja konditorja, skoraj dve leti.

mladi-mf2-1.1455638939.jpg

Mladi: Ali se šolate za sanjski poklic?

Rok-Hocevar-Mladi-in-denar.1455556776.jpg

Rok, 18 let: »Obiskujem tehniški šolski center v Kranju in želim postati mehatronik operater. To ni moj sanjski poklic, vendar je smer lahka, hkrati ponuja veliko izbiro poklicev po koncu šolanja. S triletnim programom lahko delam v tovarnah za večjimi stroji, s petletnim sem lahko izmenovodja. Če končam študij, sem lahko inženir ali profesor. Če bi lahko izbiral poklic brez kakršnihkoli omejitev, bi bil arhitekt.«

Lovrko-Zidar-Mladi-in-denar.1455556776.jpg

Lovro, 17 let: »Obiskujem srednjo šolo za strojništvo v Škofji Loki, šolam se za strojnega tehnika. To je moj sanjski poklic. Možnosti za zaposlitev je veliko. V šoli dobiš ogromno znanja pa tudi izkušenj, da se takoj zaposliš ali odpreš svoje podjetje, zato me je ta šola pritegnila bolj kot recimo gimnazija. Delam lahko povsod. Vsako poletje in vsako praktično usposabljanje delam v neki drugi stroki in iščem, kaj me najbolj veseli in kaj bi lahko delal vse življenje. Za zdaj se najbolj nagibam k računalniškemu modeliranju in načrtovanju.«

Dasa-Stupnikar-Mladi-in-denar.1455556776.jpg
Daša, 16 let: »Obiskujem srednjo ekonomsko, storitveno in gradbeno šolo v Kranju, smer ekonomski tehnik. Mislim, da sem izbrala pravi poklic zase, ker me pisarniško delo veseli, postati tajnica pa je moja sanjska služba. S svojo izobrazbo lahko hitro najdem zaposlitev, vendar bi bile moje možnosti z višješolskim ali visokošolskim izobraževanjem še boljše.«

Karmen-Skrbis-Mladi-in-denar.1455547071.jpg.o.480px.jpg
Karmen, 19 let: »Obiskujem biotehniški center v Naklem. Po poklicu sem slaščičarka, zdaj pa šolanje nadaljujem s programom živilskoprehranski tehnik. To področje me zelo zanima. Mislim, da imam veliko možnosti za zaposlitev, saj v petih letih pridobim kar dve izobrazbi.«

Anketo je pripravila Jera Lenardič

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.