(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

»Imam 25 evrov žepnine, kako naj varčujem?«

To vprašanje nam je na Facebookovi strani Mladi in denar postavila naša 14-letna bralka Ana; o varčevanju se sprašuje prenekateri mladostnik. Kako se pametno lotiti varčevanja, tudi če gre za le nekaj deset evrov? Kaj pa starši - kako naj ravnajo in usmerjajo svoje otroke?

shutterstock-97611371.1455639668.jpg.w.960px.jpg
Foto: Shutterstock

VPRAŠANJE: Stara sem 14 let in imam 25 evrov žepnine. S tem denarjem si kupujem oblačila in šolske potrebščine. Priznam, denar varčujem največ mesec dni. Imam svoj bančni račun, a ko želim dati denar v banko, me oče, pri katerem je moja bančna kartica, zavrne, češ da je nesmiselno polagati znesek, kot je 25 evrov.

Vnaprej hvala za odgovor, Ana

Svetujeta ambasadorja projekta Mladi in denar:

financna-pismenost-056-jm.1455639669.jpg.n.960px.jpg
Foto: Jure Makovec

Osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek (Vezovišek & partnerji): »Ana, pohvalno je, da varčuješ, saj je to podlaga za doseganje finančnih ciljev. Če denar varčuješ največ mesec dni, potem se strinjam z očetom, da ga ni smiselno nositi v banko in potem spet dvigovati. Pri takšni vsoti in tako kratkem času od tega ni nobene koristi (beri obresti), sploh v trenutnem ekonomskem okolju ne. Predlagam, da ga shraniš v hranilnik (pujska). Če ugotoviš, da denarja ne boš potrebovala dalj časa, pa ga je seveda smiselno položiti na varčevalni račun.«

lubej-samo11-sb.1455639670.jpg.n.960px.jpg
Foto: Sandi Baumkirher

Samo Lubej, osebni finančni svetovalec (Finančni center), meni, da gre v tej starosti predvsem za to, da mladi razvijejo varčevalne navade. »Za veliko večino so primerni bančni produkti, večina bank ima tudi posebne varčevalne ponudbe za mlade. Obstajajo tudi drugi produkti, kot so vzajemni skladi in še kaj, a so z njimi povezani bolj zapleteni postopki vlaganja in obdavčenja. Zlasti za tako mlade varčevalce. Na žalost imamo trenutno v Sloveniji takšno davčno zakonodajo, ki z davki precej kaznuje starše, če imajo otroci prihranke v bankah in v drugih finančnih produktih. Zato številni starši v Sloveniji ravnajo enako kot vaš oče.«

Kako pametno varčevati in koliko žepnine nameniti za to?

Varčevanja se lotimo tako, da najprej izberemo cilj, ga vrednostno in časovno opredelimo, nato izračunamo, koliko denarja in v koliko obrokih bomo morali varčevati za dosego cilja, je jedrnat Samo Lubej. Mitja Vezovišek mladim priporoča pravilo desetine. »Mladi naj 10 odstotkov žepnine namenjajo za varčevanje. Pri tem jih je dobro spodbuditi, da ta odstotek povečajo, ko je mogoče, poleg tega pa varčevanju namenijo tudi polovico vseh nepričakovanih prihodkov. Na primer, ko dobijo kakšno nagrado ali darilo, naj polovico porabijo za svoje veselje, da se nagradijo, polovico pa namenijo varčevanju za hitrejšo dosego cilja, ki so si ga postavili,« svetuje Vezovišek.

Koliko žepnine sploh dati mladim?

Žepnina je stvar dogovora med starši in otroki, saj je izjemno težko govoriti o zneskih, ker se finančni položaji v družinah preveč razlikujejo, meni Lubej. »Obseg žepnine naj se opredeli glede na to, kaj vse si mora otrok sam za žepnino kupiti, plus neki znesek za majhna veselja, če je mogoče. Če se dogovorijo - kar priporočam -, da otrok tudi sam varčuje za kakšne 'večje' nakupe (telefon, kolo ...), potem naj bo tudi to upoštevano,« odgovarja.

Starševska dilema: nadzor ali svoboda nad kartico?

»Nadzor staršev je po mojem mnenju potreben, dokler nam otrok ne dokaže, da razume denar, njegov izvor in pomen,« odgovori osebni svetovalec Mitja Vezovišek. Kdaj je to, pa je po njegovem prepričanju odvisno od posameznega otroka in predvsem staršev, saj so ti tisti, ki otroke usmerjajo in učijo o denarju. »Žal večina staršev še sama ni usposobljena za upravljanje družinskega proračuna in napačne vzorce prenašajo tudi na svoje otroke. Zato je izjemnega pomena, da se otroci o tem učijo v šolah, prav tako, kot je pomembno, da se o tem poučijo tudi starši,« meni. V začetnem vprašanju je bila nakazana tudi tema o bančni kartici. Kako naj starši konkretno ravnajo v primeru »plastike«? Po Vezoviškovem mnenju je pravilneje nadzirati skupno porabo otroka, ne vsake transakcije. »Štirinajstletniku bi pri tem že morali pustiti precej svobode,« pove. Samo Lubej ne vidi potrebe po nadzoru staršev, če gre za navadno debetno kartico brez limita, saj ne more zapraviti več, kot je na voljo. »A tukaj gre bolj za stvar zaupanja,« še dopolni.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.