Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

»Imam 25 evrov žepnine, kako naj varčujem?«

To vprašanje nam je na Facebookovi strani Mladi in denar postavila naša 14-letna bralka Ana; o varčevanju se sprašuje prenekateri mladostnik. Kako se pametno lotiti varčevanja, tudi če gre za le nekaj deset evrov? Kaj pa starši - kako naj ravnajo in usmerjajo svoje otroke?

shutterstock-97611371.1455639668.jpg.w.960px.jpg
Foto: Shutterstock

VPRAŠANJE: Stara sem 14 let in imam 25 evrov žepnine. S tem denarjem si kupujem oblačila in šolske potrebščine. Priznam, denar varčujem največ mesec dni. Imam svoj bančni račun, a ko želim dati denar v banko, me oče, pri katerem je moja bančna kartica, zavrne, češ da je nesmiselno polagati znesek, kot je 25 evrov.

Vnaprej hvala za odgovor, Ana

Svetujeta ambasadorja projekta Mladi in denar:

financna-pismenost-056-jm.1455639669.jpg.n.960px.jpg
Foto: Jure Makovec

Osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek (Vezovišek & partnerji): »Ana, pohvalno je, da varčuješ, saj je to podlaga za doseganje finančnih ciljev. Če denar varčuješ največ mesec dni, potem se strinjam z očetom, da ga ni smiselno nositi v banko in potem spet dvigovati. Pri takšni vsoti in tako kratkem času od tega ni nobene koristi (beri obresti), sploh v trenutnem ekonomskem okolju ne. Predlagam, da ga shraniš v hranilnik (pujska). Če ugotoviš, da denarja ne boš potrebovala dalj časa, pa ga je seveda smiselno položiti na varčevalni račun.«

lubej-samo11-sb.1455639670.jpg.n.960px.jpg
Foto: Sandi Baumkirher

Samo Lubej, osebni finančni svetovalec (Finančni center), meni, da gre v tej starosti predvsem za to, da mladi razvijejo varčevalne navade. »Za veliko večino so primerni bančni produkti, večina bank ima tudi posebne varčevalne ponudbe za mlade. Obstajajo tudi drugi produkti, kot so vzajemni skladi in še kaj, a so z njimi povezani bolj zapleteni postopki vlaganja in obdavčenja. Zlasti za tako mlade varčevalce. Na žalost imamo trenutno v Sloveniji takšno davčno zakonodajo, ki z davki precej kaznuje starše, če imajo otroci prihranke v bankah in v drugih finančnih produktih. Zato številni starši v Sloveniji ravnajo enako kot vaš oče.«

Kako pametno varčevati in koliko žepnine nameniti za to?

Varčevanja se lotimo tako, da najprej izberemo cilj, ga vrednostno in časovno opredelimo, nato izračunamo, koliko denarja in v koliko obrokih bomo morali varčevati za dosego cilja, je jedrnat Samo Lubej. Mitja Vezovišek mladim priporoča pravilo desetine. »Mladi naj 10 odstotkov žepnine namenjajo za varčevanje. Pri tem jih je dobro spodbuditi, da ta odstotek povečajo, ko je mogoče, poleg tega pa varčevanju namenijo tudi polovico vseh nepričakovanih prihodkov. Na primer, ko dobijo kakšno nagrado ali darilo, naj polovico porabijo za svoje veselje, da se nagradijo, polovico pa namenijo varčevanju za hitrejšo dosego cilja, ki so si ga postavili,« svetuje Vezovišek.

Koliko žepnine sploh dati mladim?

Žepnina je stvar dogovora med starši in otroki, saj je izjemno težko govoriti o zneskih, ker se finančni položaji v družinah preveč razlikujejo, meni Lubej. »Obseg žepnine naj se opredeli glede na to, kaj vse si mora otrok sam za žepnino kupiti, plus neki znesek za majhna veselja, če je mogoče. Če se dogovorijo - kar priporočam -, da otrok tudi sam varčuje za kakšne 'večje' nakupe (telefon, kolo ...), potem naj bo tudi to upoštevano,« odgovarja.

Starševska dilema: nadzor ali svoboda nad kartico?

»Nadzor staršev je po mojem mnenju potreben, dokler nam otrok ne dokaže, da razume denar, njegov izvor in pomen,« odgovori osebni svetovalec Mitja Vezovišek. Kdaj je to, pa je po njegovem prepričanju odvisno od posameznega otroka in predvsem staršev, saj so ti tisti, ki otroke usmerjajo in učijo o denarju. »Žal večina staršev še sama ni usposobljena za upravljanje družinskega proračuna in napačne vzorce prenašajo tudi na svoje otroke. Zato je izjemnega pomena, da se otroci o tem učijo v šolah, prav tako, kot je pomembno, da se o tem poučijo tudi starši,« meni. V začetnem vprašanju je bila nakazana tudi tema o bančni kartici. Kako naj starši konkretno ravnajo v primeru »plastike«? Po Vezoviškovem mnenju je pravilneje nadzirati skupno porabo otroka, ne vsake transakcije. »Štirinajstletniku bi pri tem že morali pustiti precej svobode,« pove. Samo Lubej ne vidi potrebe po nadzoru staršev, če gre za navadno debetno kartico brez limita, saj ne more zapraviti več, kot je na voljo. »A tukaj gre bolj za stvar zaupanja,« še dopolni.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.