(finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki (finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki Ker odraslim primanjkuje zamisli, kam z denarjem, smo preverili, kaj bi z 10 tisočaki naredili najstniki.
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Zmago sta si v Bruslju priborili najstnici Zala Kacafura Stanič in Sanja Feltrin iz Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči.
(mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše (mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše Sliši se sanjsko – potuješ po svetu in spiš zastonj. Včasih to sicer vključuje tudi kakšno protiuslugo, kot je čuvanje živali ali kar hiše. Poiskali smo nekaj brezplačnih možnosti potovanja, ki ne vključujejo spanja na tujem travniku ali pod mostom. Primerno tako za mlade kot bolj avanturistične družine.
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.
Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!

»Imam 25 evrov žepnine, kako naj varčujem?«

To vprašanje nam je na Facebookovi strani Mladi in denar postavila naša 14-letna bralka Ana; o varčevanju se sprašuje prenekateri mladostnik. Kako se pametno lotiti varčevanja, tudi če gre za le nekaj deset evrov? Kaj pa starši - kako naj ravnajo in usmerjajo svoje otroke?

shutterstock-97611371.1455639668.jpg.w.960px.jpg
Foto: Shutterstock

VPRAŠANJE: Stara sem 14 let in imam 25 evrov žepnine. S tem denarjem si kupujem oblačila in šolske potrebščine. Priznam, denar varčujem največ mesec dni. Imam svoj bančni račun, a ko želim dati denar v banko, me oče, pri katerem je moja bančna kartica, zavrne, češ da je nesmiselno polagati znesek, kot je 25 evrov.

Vnaprej hvala za odgovor, Ana

Svetujeta ambasadorja projekta Mladi in denar:

financna-pismenost-056-jm.1455639669.jpg.n.960px.jpg
Foto: Jure Makovec

Osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek (Vezovišek & partnerji): »Ana, pohvalno je, da varčuješ, saj je to podlaga za doseganje finančnih ciljev. Če denar varčuješ največ mesec dni, potem se strinjam z očetom, da ga ni smiselno nositi v banko in potem spet dvigovati. Pri takšni vsoti in tako kratkem času od tega ni nobene koristi (beri obresti), sploh v trenutnem ekonomskem okolju ne. Predlagam, da ga shraniš v hranilnik (pujska). Če ugotoviš, da denarja ne boš potrebovala dalj časa, pa ga je seveda smiselno položiti na varčevalni račun.«

lubej-samo11-sb.1455639670.jpg.n.960px.jpg
Foto: Sandi Baumkirher

Samo Lubej, osebni finančni svetovalec (Finančni center), meni, da gre v tej starosti predvsem za to, da mladi razvijejo varčevalne navade. »Za veliko večino so primerni bančni produkti, večina bank ima tudi posebne varčevalne ponudbe za mlade. Obstajajo tudi drugi produkti, kot so vzajemni skladi in še kaj, a so z njimi povezani bolj zapleteni postopki vlaganja in obdavčenja. Zlasti za tako mlade varčevalce. Na žalost imamo trenutno v Sloveniji takšno davčno zakonodajo, ki z davki precej kaznuje starše, če imajo otroci prihranke v bankah in v drugih finančnih produktih. Zato številni starši v Sloveniji ravnajo enako kot vaš oče.«

Kako pametno varčevati in koliko žepnine nameniti za to?

Varčevanja se lotimo tako, da najprej izberemo cilj, ga vrednostno in časovno opredelimo, nato izračunamo, koliko denarja in v koliko obrokih bomo morali varčevati za dosego cilja, je jedrnat Samo Lubej. Mitja Vezovišek mladim priporoča pravilo desetine. »Mladi naj 10 odstotkov žepnine namenjajo za varčevanje. Pri tem jih je dobro spodbuditi, da ta odstotek povečajo, ko je mogoče, poleg tega pa varčevanju namenijo tudi polovico vseh nepričakovanih prihodkov. Na primer, ko dobijo kakšno nagrado ali darilo, naj polovico porabijo za svoje veselje, da se nagradijo, polovico pa namenijo varčevanju za hitrejšo dosego cilja, ki so si ga postavili,« svetuje Vezovišek.

Koliko žepnine sploh dati mladim?

Žepnina je stvar dogovora med starši in otroki, saj je izjemno težko govoriti o zneskih, ker se finančni položaji v družinah preveč razlikujejo, meni Lubej. »Obseg žepnine naj se opredeli glede na to, kaj vse si mora otrok sam za žepnino kupiti, plus neki znesek za majhna veselja, če je mogoče. Če se dogovorijo - kar priporočam -, da otrok tudi sam varčuje za kakšne 'večje' nakupe (telefon, kolo ...), potem naj bo tudi to upoštevano,« odgovarja.

Starševska dilema: nadzor ali svoboda nad kartico?

»Nadzor staršev je po mojem mnenju potreben, dokler nam otrok ne dokaže, da razume denar, njegov izvor in pomen,« odgovori osebni svetovalec Mitja Vezovišek. Kdaj je to, pa je po njegovem prepričanju odvisno od posameznega otroka in predvsem staršev, saj so ti tisti, ki otroke usmerjajo in učijo o denarju. »Žal večina staršev še sama ni usposobljena za upravljanje družinskega proračuna in napačne vzorce prenašajo tudi na svoje otroke. Zato je izjemnega pomena, da se otroci o tem učijo v šolah, prav tako, kot je pomembno, da se o tem poučijo tudi starši,« meni. V začetnem vprašanju je bila nakazana tudi tema o bančni kartici. Kako naj starši konkretno ravnajo v primeru »plastike«? Po Vezoviškovem mnenju je pravilneje nadzirati skupno porabo otroka, ne vsake transakcije. »Štirinajstletniku bi pri tem že morali pustiti precej svobode,« pove. Samo Lubej ne vidi potrebe po nadzoru staršev, če gre za navadno debetno kartico brez limita, saj ne more zapraviti več, kot je na voljo. »A tukaj gre bolj za stvar zaupanja,« še dopolni.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.