(intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar (intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar Na spletu je cel kup zgodb mladih o tem, kako so postali milijonarji, ne da bi dvignili mezinček. Sliši se sanjsko, kajne?
Za kazen pa brez žepnine! Za kazen pa brez žepnine! Včasih starši preprosto ne vedo, kako ukrotiti svoje otroke, in posegajo po zares drastičnih ukrepih. »hišni zapor« je zdaj le dodatek, bolj boli odvzem tehnike, najbolj pa udari odvzem žepnine, pravi 17-letni maks.
Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Ne boste verjeli, kakšne inovativne ideje kapnejo mladim v 24 urah! Izumili so naročnino za ležišča, iznašli center za igranje igric, cocktomat in cocktailjado – mešanje koktajlov iz cockte, pa tudi inovativno prodajo osnovnih kosov oblačil prek družbenih omrežij. Za svoje ideje so dobili tisočaka in tudi možnost sodelovanja s podjetjem pri dejanski izvedbi.
Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Čeprav se zdi, da nihče ne potuje več z avtoštopom, se motite. Gea je s fantom za dvomesečno potovanje iz Slovenije do Maroka za prevoz odštela le 100 evrov, Jure je prepotoval Balkan z le 20 evri, urban pa do Ukrajine skoraj ni porabil centa.
Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Znanje tujih jezikov je postalo vrednota, ki šteje v življenju in poklicu. več jezikov znaš – več veljaš! mladi se tega zavedajo, zato se jezikov pridno učijo. zanimivo pa je, da nekateri začnejo že pri osmih mesecih starosti.
Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Nekateri mladi se lahko pohvalijo, da so pri svojih 20 letih videli že kar nekaj sveta. Kako si lahko to privoščijo? Delajo in varčujejo. Številni pa se vseeno za daljše počitnice priklopijo staršem, saj je to bolj udobno in ugodno. Pofirbcali smo, kako bodo mladi preživeli 10 tednov počitnic.
Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Čempijons, L'mone, Powerpuff in Žabice oziroma 4 ekipe podjetnih študentov, ki so na dogodku Innovative All-nighter nekaterim dobro poznanim podjetjem zgolj v 24 urah kot »na pladnju« postregle zmagovite in izvirne rešitve za njihove blagovne znamke.

Mulci v vrtcu programirajo. Je to norost ali uporabno znanje?

Zatiskati si oči, da programiranje ni pomembna veščina, je nesmiselno - računalniki so povsod okoli nas. Vse več je tudi zaposlitev, ki vključujejo programiranje. Učijo se ga celo predšolski otroci, no, na Kitajskem.

Trije mladi so programersko znanje in sposobnost algoritmičnega razmišljanja obrnili sebi v prid - Rolando Benjamin ima boljše delovne razmere, Primož mega start­-up, David boljši nadzor nad svojimi delnicami in skladi.

Primoz-Cigler.1460998250.jpg.n.960px.jpg

V programiranju je zagotovo prihod­nost. Številni celo trdijo, da bo čez nekaj desetletij to še edini poklic, vse drugo bodo nadomestili stroji in avtomatizacija, razmišlja Primož Cigler (slika zgoraj), fizik in mladi direktor start­-upa ProteusThemes, ki s programerstvom diha že od osnovne šole. »Takrat sem si želel narediti spletno stran, da bi lahko objavljal svoje astronomske fotografije,« se spominja. Pred tremi leti in pol pa sta z dizajnerjem Jako Šmidom naredila in na trg lansirala prvi produkt - temo WordPress (najbolj razširjen sistem za urejanje spletnih strani) za frizerske salone, ki se je hitro po objavi začela dobro prodajati. Od januarja 2013 je ekipa prodala za skupno milijon dolarjev (bruto promet) tem na eni največjih spletnih platform ThemeForest.

Rolando-Benjamin.1460998252.jpg.n.960px.jpg
Foto: E. c.

Cvenk in dobri pogoji za delo

Devetindvajsetletni Rolando Benjamin (slika zgoraj), zaledni razvijalec pri GateHub Limited, je pred programersko kariero sedem let delal kot prevajalec. Zakaj je preusmeril jadra in začel celo predajati svoje programersko znanje predstavnicam ženskega spola v sklopu projekta JSGirls? »Prevajalstvo je po mojem mnenju podvrženo vsem slabim, za Slovenijo značilnim poslovnim praksam, kot so plačilna nedisciplina, konkurenca, ki tekmuje z nižjimi cenami namesto višjo kakovostjo, in izredno neuravnovešeno razmerje med povpraševanjem in ponudbo v korist naročnika,« kažejo njegove izkušnje. »Programerske plače pa so točne in dobre,« še primerja. In poudari, da programerji zaradi neravnotežja med povpraševanjem in ponudbo v korist programerjev med sabo tudi odlično sodelujejo, si pomagajo, delijo znanje in so dobra skupnost, ki presega državne meje.

David-Ilar.1460998255.jpg.n.960px.jpg

Sprogramirane osebne finance

Finančna industrija je bila med prvimi panogami, ki so uvedle računalnike v svoje delovanje, in danes si sveta financ brez informacijske tehnologije sploh ne predstavljamo več. Primer, kako je programersko znanje mogoče uporabiti tudi za osebne finance, je zgodba Davida Ilarja (slika zgoraj). Trenutno deluje kot projektni inženir v podjetju, ki se ukvarja z avtomatiko v industriji. »V zgodnjih študentskih letih me je za finance navdušila študentska borza. Ko sem začel varčevati, sem iskal možnosti, kako privarčevati tudi pri času. Spremljanje finančnih trgov je namreč časovno zelo potratno, kar dobro vedo vsi, ki se s tem ukvarjajo bolj resno,« pove David. Kmalu zatem, ko se je naučil programirati s programskim jezikom python, je spisal preprost program, ki mu je vsak dan avtomatično pridobil podatke o njegovih delnicah in vzajemnih skladih ter preračunal in prikazal finančne kazalnike, ki so bili njemu osebno najbolj pomembni. »Ta program je potem prav prišel tudi očetu, ki je zavarovalni zastopnik, pri sklepanju življenjskih zavarovanj, saj so se stranke laže odločile, kam vložiti varčevalni del zavarovanja,« še razloži. David zase pravi, da je po naravi bolj inženir kot finančnik, zato se je njegov finančni projekt tu ustavil, čeprav ga za lastne potrebe še vedno uporablja, zdaj se ukvarja s programiranjem industrijskih krmilnikov in vizualizacije procesov.

SmartNinja-JernejKokol-studio-HQ-2.1460998253.jpg.n.960px.jpg
»Seveda ne bo vseh ljudi zanimalo programiranje - vsaj ne v profesio­nalnem smislu. Bodo pa v veliko poklicih ljudje v stiku s programerji. Programerska pismenost je vse pomembnejša tudi pri neprogramerskih poklicih,« menijo v podjetju SmartNinja. Foto: Jernej Kokol

Programerstvo je za piflarje - še vedno?

Da je programiranje rezervirano le za piflarje, je mit, ki se v zadnjem času ruši s svetlobno hitrostjo. Programiranje postaja nova pismenost. »V preteklosti je bilo začeti programirati veliko bolj zahtevno, danes pa se da osnov hitro naučiti,« pravijo odgovorni v uspešnem start-upu SmartNinja, kjer med drugim s tečaji programiranja skrbijo za razvoj »programerske kulture« v Sloveniji in po novem tudi v Avstriji. »To ne pomeni, da zahtevnejši programerski koncepti in problemi ne obstajajo več, vendar pa lahko postaneš programer in živiš od programiranja tudi, če se ne ukvarjaš z zahtevnim programiranjem,« trdijo.

Kako je v naših šolah

»Res je, da je v tem hipu veliko povpraševanja po programerjih. A da bi svetovali učencu, dijaku, naj se uči programiranja, samo zato ker je v tem trenutku veliko služb, nima smisla,« meni Matija Lokar, predavatelj programerstva na fakulteti za matematiko in fiziko.

Na Kitajskem se programiranja že lep čas učijo predšolski otroci. Starši vpisujejo otroke v tečaje programiranja. Tudi v šolstvu se dogajajo spremembe. V Veliki Britaniji se je pred kratkim zgodila celostna prenova poučevanja računalništva, dodaja Matija Lokar, predavatelj programerstva na fakulteti za matematiko in fiziko. Bavarska ima po njegovem mnenju tiste prave učne vsebine/predmete od 6. razreda (če sistem poslovenimo) pa vse do konca srednje šole. Precejšnje spremembe se obetajo na Danskem, Finskem, Poljskem. Slovenija pa na tem področju še krepko tava. Manjši napredek se je sicer zgodil lani na osnovnih šolah, kjer se je v 4., 5. in 6. razredu začel izvajati neobvezni izbirni predmet računalništvo (pred tem se je izbirni predmet izvajal samo v zadnji triletki kot izbirni predmet). »Tu je sicer programiranje in algoritmično razmišljanje jedro učnega načrta, vendar gre le za enega izmed množice izbirnih predmetov, ki jih šole lahko ponudijo ali pa ne, učenci izberejo ali ne,« je nekoliko skeptičen Lokar. Tudi na srednjih šolah položaj ni pohvale vreden, če izvzamemo specifično usmerjene šole. Veliko srednješolcev po Lokarjevih podatkih maturira, ne da bi o programiranju sploh kaj vedeli. Andreja Janc Koderman, direktorica Kadrovske asistence, pa meni, da v okviru našega šolskega sistema izobrazimo veliko število mladih s tem znanjem. Težavo vidi drugje. »Za Štajersko lahko rečem, da večino najboljših programerjev odpelje sosednja Avstrija. Njihovi delodajalci že v času študija navežejo stike s kandidati. Ni pa Avstrija edina, naši vrhunski kandidati vse pogosteje odhajajo v zahodnoevropske države,« pove.

daloisio-nick-bl.1460998257.jpg.n.960px.jpg
Praktično

Dvajsetletni programer Nick D`Aloisio iz Londona je pred dvema letoma prodal svojo mobilno aplikacijo Summly Yahooju za 30 milijonov dolarjev. Tam pa je tudi dobil službo. In kako je nastala aplikacija: ko se je učil za izpit, ga je motil obseg gradiv na spletu, zato je razvil aplikacijo, ki povzema spletno vsebino. Vlagatelje je prepričal pri petnajstih. Foto: Matthew Lloyd/Bloomberg

Programerstvo - poklic prihodnosti?

»Ne moremo napovedati, ali je programerstvo poklic prihodnosti, saj danes težko z gotovostjo rečemo, kakšna sploh bodo delovna mesta čez 10 ali 15 let,« meni Andreja Janc Koderman, direktorica Kadrovske asistence. Na podlagi zadnjih let predvideva, da bo takrat več kot 60 odstotkov delovnih mest takšnih, kot si danes niti ne moremo zamisliti. Potrdi pa, da je programiranje danes izredno iskano znanje. »V Sloveniji in podobno tudi v zahodni Evropi je velika potreba po CNC-programerjih (za programiranje ­CNC­-strojev). Zelo iskani so tudi vrhunski softverski programerji, ki danes zelo hitro dobijo zaposlitev. Imajo pa veliko možnosti za uspeh tudi kot samozaposleni,« odgovarja.

Tako kot pri vseh poklicih tudi pri programerjih ločimo vrhunske od povprečnih. »Izredno dobri so tudi dobro plačani, tudi vrhunsko plačani, le da so takšni redki,« pove Andreja Janc Koderman. Več je takšnih, ki jim to delo ni izziv, temveč možnost preživetja. »Prejemajo povsem povprečne plače, začetniki velikokrat tudi minimalno.« To pomeni okoli tisočaka neto oziroma za začetnike minimalnih 791 evrov.

janc-koderman-andreja-xx.1460998259.jpg.w.720px.jpg
»Velika potreba je po CNC-programerjih (za programiranje CNC-strojev). Zelo iskani so tudi vrhunski softverski programerji, ki danes zelo hitro dobijo zaposlitev. Imajo pa tudi veliko možnosti za uspeh kot samozaposleni,« opaža Andreja Janc Koderman, direktorica Kadrovske asistence. Foto: Press

Nasvet za mlade

»Ta hip je res veliko povpraševanja po programerjih. A da bi svetovali učencu, dijaku, naj se uči programiranja, samo zato ker je v tem hipu veliko služb, nima smisla,« meni Matija Lokar. To pa ne pomeni, da se programiranja nima smisla učiti. »Tudi če nikoli ne programiramo 'zares', torej da bi s tem služili denar, je tovrstno znanje zelo dobrodošlo,« poudarja. »Če ne drugega, boste lahko napisali nekaj ukazov, s katerimi boste v preglednici lahko videli, kaj se bo dogajalo z vašim posojilom, če bo rast švicarskega franka takšna ali drugačna.« Kadrovnica Andreja Janc Koderman omenja, da je danes za mlade pomembno spremljati svetovne smernice na trgu delovne sile. In že pri izbiri programa izobraževanja izbrati tisto smer, ki sovpada s trendi razvoja. Poudari pa še, da je odločilno, da je posamezniku izbrana smer izobraževanja v izziv, prek katerega bo lahko izpolnjeval svoje poslanstvo.

Kaj je programiranje

​Programiranje je dajanje navodil računalniku. Računalnik je neumen stroj (čeprav ga radi razglašamo za pametnega), ki brez ljudi ne zmore ničesar. Zato mu je treba natančno dopovedati, kaj želimo od njega, razloži ekipa Smart­Ninja. Programiranje ni samo neki nabor tehničnih veščin. Je nov način izražanja, dodaja profesor programerstva Matija Lokar. »Podobno je učenju pisanja zgodb - način, kako organiziramo, izražamo in delimo svoje ideje. Le da namesto tega, da ideje izražamo v besedah in sestavljamo stavke, naredimo animirano zgodbo, privlačno sliko, ustvarimo igrico,« pove.

5 spletnih mest za prve korake v svetu programiranja

1. [studio.code.org] - velika zbirka različnih aktivnosti v povezavi z učenjem programiranja; že za najmlajše, tudi za starejše.

2. [scratch.mit.edu] - spletno mesto, kjer lahko sestavljate programe v jeziku scratch, ki ga uporablja več milijonov uporabnikov.

3. [www.allcancode.com] - spletna igra, kjer s pisanjem programov vodite Marka po labirintu.

4. [www.playcodemonkey.com] - s pisanjem programov pomagajte opici, da bo pobrala banane ...

5. [www.madewithcode.com] - s programom ustvarite načrt za obleko, opremljeno z LED-diodami.

Vir: Matija Lokar; predavatelj programerstva ­na fakulteti za matematiko in fiziko

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.