(finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki (finančna šola) Preverite, kaj bi najstniki naredili z 10 tisočaki Ker odraslim primanjkuje zamisli, kam z denarjem, smo preverili, kaj bi z 10 tisočaki naredili najstniki.
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Prvo mesto v denarnem kvizu osvojila Slovenija! Zmago sta si v Bruslju priborili najstnici Zala Kacafura Stanič in Sanja Feltrin iz Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči.
(mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše (mladi in denar) Na počitnicah do zastonj postelje ali celo hiše Sliši se sanjsko – potuješ po svetu in spiš zastonj. Včasih to sicer vključuje tudi kakšno protiuslugo, kot je čuvanje živali ali kar hiše. Poiskali smo nekaj brezplačnih možnosti potovanja, ki ne vključujejo spanja na tujem travniku ali pod mostom. Primerno tako za mlade kot bolj avanturistične družine.
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.
Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!

Mami, oči, grem v tujino! Zgodbe 6 mladih Slovencev

Eva študira na Dunaju, Maruša na Škotskem, Sara dela v Londonu, Katja se je v Indiji zaljubila, Jaka je zaradi startupovskega projekta razpet med slovenijo in San Franciscom, Filip je študiral v ZDA, se začasno vrnil v Slovenijo, a že razmišlja o vnovičnem odhodu. Kaj so se v tujini naučili? Se bodo vrnili domov? 

Katja-Polc.1465660445.jpg.n.960px.jpg

Katja Polc, 23 let, pripravništvo in ljubezen v Indiji

Zakaj tujina? V Indijo sem sprva odšla julija 2014 na evropsko prostovoljno službo za šest mesecev, kjer sem učila angleščino in imela delavnice globalnega učenja v različnih delhijskih slumih. Prek prostovoljstva sem spoznala sedanjega fanta. Zato sem prostovoljstvo podaljšala za nadaljnjih pet mesecev, se vrnila v Slovenijo za tri mesece in dokončala študij ter se avgusta 2015 vrnila v Indijo.

Kje živiš? Živim v Delhiju, 18-milijonskem mestu.

Kje delaš? Vse skupaj ni preveč preprosto, vendar pa je delovnih mest dovolj, predvsem v neprofitnih in nevladnih organizacijah. Imam plačano pripravništvo pri organizaciji Vatavaran, kar po indijsko pomeni okolje. Spopadamo se s problemi odpadkov čezmernega potrošništva. Plačilo za delo je 350 evrov na mesec.

»Kulturna« presenečenja? Kljub številnim prizadevanjem je še vedno zakoreninjen kastni sistem - na eni strani družina s šestimi avtomobili, na drugi strani pa družina, kjer šest članov živi v enosobnem stanovanju. V Indiji je ogromno delovne sile, zato je tako »poceni«, da imaš svojo služkinjo, gospodinjo. Največji izziv vsakega posameznega dneva pa je zagotovo prevoz. To je kaos z rikšami, kravami, vozovi, kolesarji in pešci, tovornjaki. Metroji in avtobusi so seveda nabito polni. Pravzaprav nihče ne upošteva pravil.

Kaj pogrešaš? Drevesa, več parkov, možnost hoje. Indijske ceste niso ravno primerne za pešce in ljudje raje ne hodijo. Pri 45 stopinjah jim tega niti ne moram očitati.

Stroški? Cene v Delhiju so zelo odvisne od predela mesta. Najemnina za enosobno stanovanje stane 170 evrov, a si ga delim. Stroški za vodo so pet evrov, za elektriko sedem evrov, 15 evrov za internet, za odvoz smeti 1,5 evra.

Cene v Indiji:

- metro za pol ure vožnje: 25 centov

- taksi: od 2,5 evra za 10 km

Kakšne so plače v New Delhiju? Voznik rikš, služkinje, natakarji, gradbeniki, prodajalci v trgovinah zaslužijo med 100 in 150 evri, včasih celo manj! Smetarji in podobno še precej manj. Nevladne organizacije plačajo med 250 in 400 evri na mesec. V zasebnem sektorju gre lahko plača navzgor vse do dveh ali treh tisočakov. Rekla pa bi, da plača med 400 in 500 evri omogoča spodobno življenje v Delhiju.

Kaj pa vrnitev v Slovenijo? V Slovenijo pridem spet poleti, nato pa se najverjetneje vrnem v Indijo. Za zdaj se mi zdi, da je v Indiji laže poiskati delo, ki ga bi želela opravljati, predvsem pa je laže za mojega partnerja, ker bi bila zanj selitev v Slovenijo mnogo težja. Ne vem, ali se bom kmalu vrnila v Slovenijo, prav gotovo pa vem, da se ne nameravam življenjsko ustaliti v Delhiju - velika mesta pač niso zame. (smeh)

id-Eva-Smrekar.20160611181605.jpg.c.960px.jpg

Eva Smrekar, 21 let, študentka psihologije na Dunaju

Zakaj tujina? Pri 10 letih sem odšla v prvi mednarodni poletni kamp in od takrat sem vedela, da želim prej ali slej oditi v tujino. Za kraj študija sem izbrala Dunaj - ker je blizu, mesto je čudovito, polno je kulture pa še fakulteto, ki je ponujala študij psihologije v angleščini, sem tam našla.

Kje živiš? Živim v študentskem domu.

Stroški? Če izključim najemnino (soba v povprečju stane med 200 in 300 evri), so moji stroški povprečno okoli 400 evrov na mesec. Ta denar mi dajejo starši. Daleč največ denarja porabim za hrano, drugo pa gre za najrazličnejše stvari, kot so prevozi, pijače in drugo.

Cene na Dunaju:

- kava: za vsaj kakšen evro ali dva je dražja kot v Sloveniji

- kino: okrog 10 evrov

- semestrska vozovnica za javni prevoz: 75 evrov

Pozitivna/negativna presenečenja? Največja pozitivna sprememba je bila sama velikost mesta in vse, kar to prinese zraven.

Vrnitev v Slovenijo? Takoj po študiju najbrž ne, saj bi rada živela še v kateri drugi državi in pridobila še več različnih izkušenj. Za bolj oddaljeno prihodnost pa ne vem, vse poti so še odprte.

Sara-Kovac.1465660442.jpg.c.960px.jpg

Sara Kovač, 24 let, »au pair« v Londonu

Nasvet? Začetek je pogosto težak, sploh če prvič odhajaš od doma, a to je le kratek čas in kmalu mine. Dobro je, da si odprt in spoznaš čim več ljudi, se udeležiš različnih dogodkov in obiščeš nove kraje ter si tako počasi ustvariš življenje v novi državi.

Zakaj tujina? Za selitev sem se odločila predvsem zato, ker se mi je pri študiju zalomilo in so se moje študentske muke preveč vlekle. Vedno sem si želela živeti v tujini. V London sem se preselila septembra 2015, delam kot »au pair« - torej kot varuška, ki živi pri družini.

Kje živiš?: Živim v vrstni hiši v bližini Primrose Hilla, stanujem pri družini, ki ima dve deklici (štiri in šest let). V zameno za delo živim pri tej družini (imam svojo sobo) in dobivam tedensko plačilo.

Kako poteka tvoje delo? Deklici peljem v šolo, na popoldanske aktivnosti (plavanje, balet ...), jima skuham večerjo in se z njima igram. Delam od ponedeljka do petka, včasih tudi za vikend - treba je biti prilagodljiv.

Plačilo za delo? Plačilo ni veliko, ampak je treba upoštevati, da nimam stroškov, kot so najemnina, hrana in podobno, torej celotni zaslužek porabim zase. Za primerjavo: prek študentskega servisa sem v Sloveniji mesečno zaslužila približno toliko, kot zaslužim zdaj tu.

Stroški? Najbolj pomembno je to, da ne zapravim več, kot zaslužim, in da se lahko finančno zanesem sama nase.

Cene v Londonu:

- mleko: 1 funt (1,27 evra)

- vodovodar za enourni obisk: 140 funtov (178 evrov)

- striženje pri frizerju: vsaj 15 funtov (19 evrov)

Pozitivna/negativna presenečenja? Seveda me vreme ni ravno navdušilo - sonce in dež tukaj vladata z roko v roki, zato imam vedno pri sebi sončna očala in dežnik. Res sem navdušena nad njihovimi muzeji, zaljubljena sem v gledališča. Všeč mi je tudi raznolikost - tukaj se srečujejo ljudje različnih narodnosti, ver in kultur.

Vrnitev v Slovenijo? Trenutno me nič ne vleče domov in kmalu bom v Londonu začela iskati službo. Tukaj imam zagotovo več možnosti! Domov bi se mogoče vrnila le, da dokončam študij, ker sem pač trmasta.

Česa si se naučila v tujini? V tujini cenijo predvsem izkušnje, učljivost in samoiniciativnost, ne glede na to, ali imate v žepu doktorat ali le srednješolsko spričevalo.

Filip-Pesek.1465660449.jpg.n.960px.jpg

Filip Pesek, 21 let, študiral v ZDA

Zakaj si odšel v tujino? Želel sem aktivno igrati košarko in kljub temu kakovostno študirati. Naš šolski sistem nam tega na žalost ne omogoča, zato sem izbral Združene države, kjer vedo, kako se prilagoditi študentu športniku. Zdaj sem začasno doma.

Kje si živel? V Ameriki študentje v večini primerov živimo v tako imenovanih kampusih, kjer ne manjka dobre družbe, smeha in zabav.

Za kaj si porabil največ denarja? Največ denarja gre predvsem za vse impulzivne nakupe, ki jih kot Slovenec v Ameriki pač hočeš nočeš narediš. Vsi drugi stroški, recimo za hrano in stanovanje, so znosni oziroma jih krije štipendija.

Cene v Kaliforniji:

- pica v akciji: 6 dolarjev (5 evrov)

- drugi izdelki: cene so primerljive s slovenskimi oziroma se jih zaradi velikosti celotnega trga in konkurenčnosti da dobiti celo ceneje.

Pozitivno/negativno presenečenje? Pozitivno sem presenečen nad odprtostjo Američanov in njihovim spoštovanjem tujcev.

Ostajaš v Sloveniji? Razmišljam o tem, kako bi se čim prej vrnil v Ameriko in si poiskal ženo. (smeh) V Ameriko bom odšel doštudirat, ostala sta mi namreč še dva letnika kolidža, potem pa bomo videli, kako in kaj. Kakšno poslovno idejo bi se Američanom zagotovo dalo prodati.

Nasvet? Ne razmišljaj, samo zagrabi priložnost in pojdi. Splača se!

blazon-jaka2-ih.1465660452.jpg.n.960px.jpg
Foto: Irena Herak

Jaka Blažon, 20 let, mladi start-up podjetnik, razpet med Slovenijo in San Franciscom

Zakaj tujina? Ne živim v tujini, ampak ker je večina naših strank iz ZDA, večino časa preživim tam, natančneje v San Franciscu, ki je meka za start-upe. Ustanovili smo podjetje Povio Labs, kjer programiramo za ameriške stranke - naša vizija je, da bi vsakemu slovenskemu programerju omogočili, da se mu ne bi bilo treba seliti v Ameriko, a bi lahko delal za ameriška podjetja. Torej da smo most med najbolj nadarjenimi programerji iz Slovenije in najbolj zanimivimi projekti v ZDA. Poleg tega je dobro, da smo v Ameriki - že zaradi količine projektov, ki jih imamo, in zaradi strank, da se vzpostavi neki dober odnos. Laže je projekte voditi iz ZDA.

Kje živiš? Živim v hiši, ki si jo delimo z drugimi podjetji - tam v bistvu živimo kot v neki »start-up hiški«.

Stroški? Najemnine v Silicijevi dolini so trenutno najvišje na svetu - načeloma se za garsonjero plačuje od tri tisoč dolarjev (2.650 evrov). Okvirno številko stroškov težko ocenim - nekaj si plačujem sam, nekaj starši. Največ denarja gre za hrano, ker je zelo draga. Veliko vlagam tudi v izobraževanja, ker želim napredovati na področjih, ki jih pokrivam.

Cene v San Franciscu:

- kino za dva: do 60 do 70 dolarjev (53 do 61 evrov)

- pivo (zunaj): od 10 dolarjev (9 evrov)

- mesečna naročnina za telefon: od 50 dolarjev (44 evrov)

- javni prevoz: 100 dolarjev na mesec (88 evrov)

- večerja (zunaj): od 40 dolarjev na osebo (35 evrov)

Pozitivna/negativna presenečenja? Pozitivno sem presenečen nad ZDA, ker je to, vsaj za startupe, najboljše okolje. Negativno pa se mi zdi to, da je izjemno kapitalistična država z neurejenim socialnim sistemom.

Se boš preselil? V Sloveniji preživim kar nekaj časa, ker imamo tukaj tudi ekipe, tako da sem zadovoljen, kako trenutno preživljam svoj čas. Sem se pa »zunaj« naučil, da je res treba vlagati v nas (Slovence, Slovenijo) ... šele zunaj vidiš, kako je Slovenija lepa.

Marusa-Smolnikar.1465660438.jpg.n.960px.jpg

Maruša Smolnikar, 19 let, študentka psihologije na Škotskem

Zakaj tujina? Študij v tujini je bila moja želja že od 2. letnika gimnazije. Razmišljala sem, da bi že leto ali dve gimnazije opravila v tujini, a sem se na koncu premislila in sanje uresničila šele ob koncu gimnazije. Zanimal me je študij psihologije in po zbranih informacijah o študiju in programih, ki so na voljo, sem se vpisala na University of Aberdeen na Škotskem.

Kje živiš? Živela sem v domu, prihajajoče šolsko leto pa bom v stanovanju z nizozemsko prijateljico.

Stroški? Mesečni stroški za nastanitev v domu znašajo približno 600 funtov (765 evrov). Prednost življenja v domu je, da sta večerja in zajtrk vključena v ceno in posledično za hrano porabiš manj denarja. Stroške bivanja in življenja mi plačujejo starši, štipendije ne prejemam. Fundacija Ad futura namreč štipendije podeljuje zgolj za študije naravoslovnih ved.

Cene v Aberdeenu:

- kava z mlekom (zunaj): 3,5 funta (4,5 evra)

- kosilo (zunaj): od 7 funtov (9 evrov)

- učbeniki: okrog 40 funtov za enega (51 evrov)

Pozitivno/negativno presenečenje? Pozitivno sem presenečena nad prijaznostjo ljudi in njihovo dostopnostjo. Zelo hitro sem stkala prijateljske vezi. Prijateljice so mi zelo pomagale, ko sem pogrešala dom, in prav one so del najlepših spominov.

Vrnitev v Slovenijo? O tem je še prezgodaj razmišljati. Najprej bi rada končala univerzitetni študij (štiri leta), potem pa verjetno študij tudi nadaljevala zunaj Slovenije.

Kaj si spoznala? Nisem si mislila, da bodo odhod in prvi trenutki tam tako težki. Podcenjevala sem dejstvo, da bom tam zares sama in ne bo nikogar, h komur bi lahko zvečer pritekla in ga prosila za nasvet. Na srečo obstaja Skype. Ampak ne glede na redke težke trenutke, se mora mlad človek zavedati, da je zmožen veliko več, kot si misli, če si nečesa res želi in za to trdo dela. Sama sem se naučila, da te trdo delo in volja lahko res daleč pripeljeta in na koncu niti sam ne moreš verjeti, kaj vse zmoreš in da je to vse plod tvojega dela.

janc-koderman-andreja-xx.1465660453.jpg.c.840px.jpg
»Če bi mladi imeli na voljo dovolj perspektivnih delovnih mest v Sloveniji, jih velika večina ne bi iskala priložnosti zunaj Slovenije. Ker so tudi razlike v zaslužkih občutne, se mladi raje odločajo za delo v tujini,« pove Andreja Janc Koderman, direktorica Kadrovske asistence. Foto: Press

Tamara-Lacic.1465660456.jpg.c.960px.jpg
»Velikokrat so razlogi za odhod na študij v tujino to, da mladi na slovenske fakultete niso bili sprejeti ali pa da takega programa pri nas ni. V veliki meri mladi že dalj časa sanjajo o študiju v tujini zaradi novih izkušenj in želje po življenju v tuji državi,« pove Tamara Lacić, svetovalka za študij v tujini.

Kdo odhaja od doma in zakaj

Tako kot naša šesterica se je za selitev v zadnjih petih letih odločilo skoraj sedem tisoč mladih, kaže statistika. Za selitev se odloča vsako leto več mladih. Predlanskim se jih je za to odločilo 2.044, kar je 2,8-krat več kot pred petimi leti. Skoraj dve tretjini mladih, ki gredo od doma, je starih od 25 do 29 let. Za selitev se večinoma odločajo moški, teh je bilo po zadnjih statistikah kar dve tretjini. Najpogostejša razloga pa sta: študij in/ali delo v tujini.

tabela-mf6-15.1465661515.jpg

Poljska, Češka, Španija ... top študijske destinacije

Za izmenjavo v tujini se mladi odločijo predvsem zaradi novih izkušenj, ki jih lahko pridobijo v tujini - zelo priljubljene destinacije so Portugalska, Španija in tudi Poljska, Češka. »Velikokrat je razlog za odhod na študij v tujino to, da mladi na slovenske fakultete niso bili sprejeti ali pa da takega programa pri nas ni. Velikokrat mladi že dalj časa sanjajo o študiju v tujini zaradi novih izkušenj in želje po življenju v tuji državi,« pove Tamara Lacić, svetovalka za študij v tujini. Dodaja, da je nekaj tudi takih, ki verjamejo, da bodo s tovrstno potezo laže dobili službo v tujini ali pa da jim bo tuja izobrazba bolj pomagala. Glede na povpraševanje najbolj razmišljajo o državah, kjer govorijo angleško, torej o ZDA, VB in Avstraliji. Veliko pa tudi o Hrvaški, Avstriji in Nemčiji zaradi bližine in znanja jezika, so nam pojasnili v svetovalnici.

Tri pomembne stvari, ki jih morate vedeti, preden se odpravite na študij v tujino

1. Za redni študij je treba vedeti, ali bo diploma, ki jo bodo pridobili v tujini, veljavna v Sloveniji (če se želijo zaposliti v Sloveniji).

2. Študij v tujini je finančen zalogaj (se razlikuje od držav), a je izkušnja, ki jo pridobijo, neprecenljiva.

3. Pri izmenjavi je priporočljivo, da si vso birokracijo glede bivanja in zavarovanja posameznik uredi še pred odhodom ter se o državi in fakulteti pozanima pri koordinatorju na fakulteti.

Na delo v tujino?

»Če bi mladi imeli na voljo dovolj perspektivnih delovnih mest v Sloveniji, jih velika večina ne bi iskala priložnosti zunaj naših meja. Ker so tudi razlike v zaslužkih občutne, se mladi raje odločajo za delo v tujini,« pove Andreja Janc Koderman, direktorica Kadrovske asistence. V zadnjih letih je precej aktualen beg možganov v zahodnoevropske države in tudi v ZDA. Zakaj? »V teh državah mlad perspektiven kader išče predvsem nove izzive zunaj meja Slovenije. Pri teh navadno ni vzrok zaposlitve v tujini samo preživetje, ampak prej večje priložnosti za lasten strokovni razvoj,« še pojasni. Kje pa so službe? V Evropi je veliko povpraševanje po turistično-gostinskih delavcih, strojnikih, elektromonterjih ter kvalificiranih gradbenih delavcih, vse večje povpraševanje je po računalniških programerjih. Pri mladih pa je največje zanimanje za sosednje države, predvsem Avstrijo, Nemčijo in tudi Švico. Avstrija je vsekakor najbolj zanimiva za dnevne in tedenske migrante. Za delavce je privlačna tudi zato, ker je tam obveznih 14 plač, pojasni Janc Kodermanova.

Vroči davčni nasvet za mlade delavce v tujini

Preden se mladi odločite za zaposlitev v tujini, Andreja Janc Koderman svetuje tudi razmislek o tem, ali spremeniti rezidentski status. »Če ostajajo rezidenti Slovenije in zaposleni v tujini, morajo plačevati razliko davka tudi v Sloveniji. Ali so delodajalci v tujini res toliko boljši, kot lahko velikokrat slišimo? »Iz izkušenj lahko povem, da ima tujina izvrstne delodajalce, pa seveda tudi takšne, ki niso v ponos nobeni državi. Opažam pa predvsem drugačen odnos slovenskih delavcev do tujih delodajalcev. V tujini so naši delavci pogosto bolj zavzeti za delo kot doma.«

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.