Bodo mladi sploh še poznali vonj sveže tiskanega papirja?

Naš vsakdanjik je danes prežet z informacijami. Nenehno želimo biti obveščeni o dogodkih, nesrečah, zmagah in tako naprej. Temu fenomenu je podvržena tudi mlajša generacija, verjetno še bolj, kot si lahko mislimo, saj odrašča v obdobju, ko se čas in prostor zaradi pojava spleta krčita.

Mladi iščejo informacije na družabnih omrežjih

Glede na multimedijski prostor ni presenetljivo, da najstniki dobivajo informacije iz več virov. Gimnazijka Ana pravi, da je vse, kar piše v časopisih in revijah, večinoma dostopno tudi na internetu, ki ji je skorajda vsak trenutek na dosegu roke. Revij in časopisov pravzaprav ne pogreša, saj je splet po njenem preprosto bolj uporaben.

Spletna anketa, v kateri je sodelovalo 93 mladih, je pokazala, da kar 80 odstotkov sodelujočih anketirancev informacije primarno išče na družabnih omrežjih. Več kot polovica pa tudi na spletnih straneh z novicami; v anketi je bilo možnih več odgovorov. Štirideset odstotkov jih želeno besedo vnese kar v iskalnik Google, petina pa informacijo poišče v tiskanih medijih (glej graf). Neja, študentka biologije, pravi, da tiska ne kupuje zato, ker je v knjižnici dostopen zastonj. Kljub temu pa dodaja, da se ji zdi pomembno biti obveščen o aktualnem dogajanju, čeprav sama marsikdaj s precejšnjo zamudo izve za stvari, ki so se zgodile. »Mladi drugače dojemajo informacije,« komentira trženjski strokovnjak Aleš Lisac in pojasnjuje: »Svet se je spremenil. Danes so vse informacije na voljo takoj. Še vedno pa smo pripravljeni plačati za hitro, ekskluzivno ali zelo kakovostno informacijo. Površnega pisanja pa ne nagradimo več, in to ne glede na to, ali je medij tisk ali splet.«

»Še vedno smo pripravljeni plačati za hitro, ekskluzi­vno ali zelo kakovostno informacijo. Površnega pisanja pa ne nagradimo več, in to ne glede na to, ali je medij tisk ali splet,« opaža trženj­ski strokovnjak Aleš Lisac. Foto: Jure Makovec

Tisku večje zaupanje

Toda celotni tisk vendarle ne doživlja enolične zgodbe. Naklade sicer večinoma upadajo, a število različnih revij se veča. In kot kaže, se bo trend nadaljeval, saj je ključ do uspeha tiskanih medijev specializacija. Ljudje so očitno še vedno pripravljeni plačati za kakovostne informacije z ozkega področja, ki jih resnično zanima. »Nekateri bodo vedno pripravljeni plačati recimo za informacije o hobijih, s katerimi se strastno ukvarjajo, ali pa o hišnih ljubljenčkih. Področij je veliko, žal (za založnike) pa bo čedalje manj kupcev revij, časopisov, ki pišejo o vsem,« opozarja Lisac.

S tem se strinja tudi Nina Kramberger, urednica revije Cool, ki vsak mesec nagovarja 60 tisoč najstnikov: »Pomemben je pristop, kako tiskane medije prodati. Tako kot se spreminjajo časi in se mora prilagajati celotno gospodarstvo, se mora občinstvu prilagajati tudi tiskani medij in bralcu ponujati tisto, kar ga dovolj pritegne.«

Ali mladim papir sploh še diši?

Mlade bralce pa seveda zanimajo različne stvari, saj smo ljudje različni. Dvajsetletna Tjaša recimo pravi, da jo zanimajo članki o zgodovini, avtomobilih, ekonomiji in prometu: »Zato občasno kupujem le revije, ki pokrivajo te teme.« Kaj pa pravi 20-letnica Neja? »Veliko slovenskih revij je napisanih na zelo nizki ravni, niso mi všeč poudarjanje zgolj negativnih novic, škandalov in podobnega na naslovnicah, trači, dramatični in napihnjeni naslovi. Pogrešam bolj kakovostne članke, izbrušen slog avtorjev, moti me, da lahko kar vsak postane novinar in trobi o nekih tračih.« Nives, študentka novinarstva, poudarja, da ji kljub spletnim medijem papir še vedno diši. Poseben občutek je, ko listaš časopis, in tega ne more nadomestiti noben spletni medij. »Na branje časopisov so nas navadili na faksu, zato zdaj skoraj vsak dan kupim kakšen tiskan medij.«

»Mlade najbolj zanimajo tematike, kot so glasba, ljubezen, življenjski slog, moda ... Vse, kar je novo, zanimivo in trendno. Najhitreje jih pritegneš tako, da jim te vsebine posreduješ zapakirane v obliki, ki ni na voljo na spletu oziroma drugje,« pravi urednica revije Cool.

Zakaj manj nakupov?

Tiskani mediji se v želji po večji konkurenčnosti spletnim stranem modernizirajo. Večino revij in časopisov je možno dobiti tudi v spletni obliki, nekateri kakovostni časopisi že zaračunavajo svoje vsebine in se tako financirajo. Vseeno pa se ta trend nekako še ni povsem uveljavil, saj večina še ne pozna spletnih revij in časopisov. »Paradoks pa je, da se številnim plačevanje za branje članka na spletu ne zdi smiselno, saj velja za nepreverjen, nekakovosten vir, tiskani medij pa že nosi določeno odgovornost in avtoriteto, ki ji lahko zaupaš,« je povedala anketiranka Katja.

»Poskus prodaje člankov prek spleta ni inovacija, poteka že dalj časa. Najstniki načeloma člankov in novic na spletu ne kupujejo, ker so jim še vedno skoraj na vsakem koraku dostopni zastonj. Treba pa je biti iznajdljiv in članke v tiskanih izdajah prodajati drugače, in ne v obliki novic. V tiskanih izdajah mladi pričakujejo in dobijo več kot samo nizanje informacij, ki so jih že tako in tako prebrali na spletu. To se že dolgo več ne prodaja,« pravi Nina Kramberger.

Aleš Lisac pravi, da je manj nakupov vsebin tudi zato, ker imamo večjo izbiro. Dokler je bilo možno kupiti samo eno žensko revijo, je bilo kupcev za to revijo sorazmerno veliko. Ko se pojavi 20 podobnih revij in še na tisoče podobnih vsebin na spletu, pa branost vsem upade. Težava založ­nikov je v tem, da tekmujejo z vsemi nami. Danes so že vsi, ki redno objavljajo na Facebooku, konkurenca klasičnim revijam in časopisom. Poleg tega pa poteka proces homogenizacije informacij, saj tiskani mediji izgubljajo svojo pristnost, ko vsi dejansko poročajo o istih dogodkih, razmišlja trženjski strokovnjak.

Cene tiskanih medijev se zelo razlikujejo, zato imajo bralci veliko izbiro in se lahko odločijo za revijo ali časopis, ki je kakovosten in poučen, kar kaže tudi cena, ali pa nizkocenovni rumeni tisk. Oba opravljata svojo vlogo na trgu in imata svoj krog bralcev glede na njihove interese.

Skrito orožje tiska

Vsekakor časopisi in revije ostajajo del družbe, ki je odvisna od nenehne obveščenosti in informiranosti. Vprašanje pa je, ali ne bodo elektronske naprave nadomestile papirja; kot že v zgodovini, ko je papir nasledil živalske kože in glinene tablice. Morda lahko svetlo prihodnost tisku prinesejo bralniki, na katere bi bilo mogoče poleg knjig naložiti tudi časopise in revije. Poleg tega je spletna izdaja finančno prijaznejša tudi za založnika, saj odpadejo stroški tiskanja in distribucije. Morebiti pa se lahko stvar v prihodnje obrne tudi kako drugače. Zanimivo je ob tem še nekaj; učenci se recimo ne sprijaznijo kar tako s spletnimi učbeniki, ki jih lahko berejo na tablici oziroma prenosniku. Očitno vseeno tudi pri njih ostaja neki užitek ob listanju fizične knjige, časopisa, revij ...

ANKETA MED MLADIMI

Katja, 21 let: »Paradoks je, da se številnim plačevanje za branje članka na spletu ne zdi smiselno, saj velja za nepreverjen, nekakovosten vir, tiskani medij pa že nosi določeno odgovornost in avtoriteto, ki ji lahko zaupaš.«

Nives, študentka novinarstva, 19 let: »Kljub spletnim medijem mi papir še vedno diši. Poseben občutek je, ko listaš časopis, in tega ne more nadomestiti noben spletni medij. Na branje časopisov so nas navadili na faksu, zato zdaj skoraj vsak dan kupim kakšen tiskani medij.«

Tjaša, 20 let: »Zanimajo me članki o zgodovini, avtomobilih, ekonomiji in prometu. Zato občasno kupujem le revije, ki pokrivajo te teme.«

Neja, 20 let: »Veliko slovenskih revij je napisanih na zelo nizki ravni, niso mi všeč poudarjanje zgolj negativnih novic, škandalov in podobnega na naslovnicah, trači, dramatični in napihnjeni naslovi. Pogrešam bolj kakovostne članke, izbrušen slog avtorjev, moti me, da lahko kar vsak postane novinar in trobi o nekih tračih.«

Ana, gimnazijka, 16 let: »Vse, kar je v časopisih in revijah, lahko najdeš tudi na internetu, ki je lažje dostopen. Revij in časopisov pravzaprav ne pogrešam, saj je splet preprosto bolj uporaben.«

»Poskus prodaje člankov prek spleta ni neka inovacija, poteka že dalj časa. Najstniki načeloma člankov in novic na spletu ne kupujejo, ker so jim še vedno skoraj na vsakem koraku dostopni zastonj. Članke v tiskanih izdajah je treba prodajati drugače, in ne v obliki novic. V tiskanih izdajah mladi pričakujejo in dobijo več kot samo nizanje informacij, ki so jih že tako in tako prebrali na spletu. To se že dolgo več ne prodaja,« pravi Nina Kramberger, urednica revije Cool, ki se vsak mesec obrača k 60 tisoč najstnikom. Revija stane 2,9 evra.