Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Se sploh še splača na faks?

Vse več mladih je faliranih študentov in išče drugačne poti, kako uloviti znanje, ki bo koristilo njihovi karieri; in za takšno »fokusirano« učenje so pripravljeni odšteti kar nekaj denarja, tudi kakšnega tisočaka; a brez fakulteta ne bo službe, razmišljajo nekateri, ne nazadnje kar 95 odstotkov oglasov za zaposlitev vsebuje zahtevano stopnjo izobrazbe; kaj zdaj? je študij odveč?

Ppred krizo je veljalo vsesplošno starševsko navodilo: študiraj, da bo kaj iz tebe, pa ti ne bo treba garati in lepo boš živel. Danes mladi množično obupujejo nad formalnim izobraževanjem. Kdo bi jim zameril: ogromno njihovih starejših kolegov z diplomami v žepih je brezposelnih. Ne dobijo niti služb z zahtevano nižjo stopnjo izobrazbe. Je formalna izobrazba res postala odveč? Iščejo drugačna znanja, pravijo, da bolj praktična, takšna, ki jim bodo zagotovo prišla prav.

Mladi sprašujejo kadrovnike, ali naj zamolčijo svoj magisterij ali celo diplomo, ker so se primorani prijavljati na delovna mesta, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe.

Iztok: faks me je omejeval

Iztok Levac je razmeroma hitro obupal nad študijem organizacije in menedžmenta. V takšnem izobraževanju ni videl dodane vrednosti. Predavatelji so zgolj teoretiki, brez izkušenj v poslu, faks pa me je omejeval, nisem mogel resno delati, zato odločitev, da ne dokončam študija, ni bila težka, pojasnjuje Iztok. Ker je od nekdaj želel ustvariti nekaj svojega in biti neodvisen, se je po nekaj različnih in uspešnih projektih odločil za podjetništvo in postal lastnik franšize Subway. Zdaj že zadnja tri leta dela biznis s sendviči. Pred kratkim je postal tudi razvojni agent in si prizadeva, da bo v Sloveniji še več Subwayevih sendvičev, še eno poslovalnico želi odpreti tudi sam, in če bo vse po sreči, bomo kmalu uživali v dobrih sendvičih tudi v središču Ljubljane. Pridno nabira praktične izkušnje in se hkrati tudi fokusirano izobražuje. Nova znanja lovi s prebiranjem strokovnih člankov, v medijih in strokovni literaturi, največ pa pridobi na treh obveznih konferencah razvojnih agentov verige Subway.

Ko je bil mlajši, se je udeleževal strokovnih predavanj nevladnih organizacij, a je ugotovil, da je vse, kar je poslušal, možno izbrskati na spletu: »Od predavanja pričakujem, da bom slišal kakšno izkušnjo in dobil dober nasvet, a žal ni bilo tako.« Zdaj priložnostno obišče še kakšen seminar Rotary kluba, predavanja Ted in Tedx ter spletna predavanja, denimo [foundation.bz] , ki jih vodi mladi vlagatelj in podjetnik Kevin Rose. Stroški Subwayevih izobraževanj so minimalni, še največ odšteje za pot in namestitev na konferencah, ki so sicer brezplačne. Zdi se mu, da s takšnim izobraževanjem dobi bistveno več, kot bi s klasičnim, čeprav ne izključuje možnosti vrnitve v »šolske« klopi. Če se bo lotil študija, bo izbral MBA, za katerega meni, da ima večjo veljavo, predavatelji pa so pravi strokovnjaki z izkušnjami.

Iztok-4-1-.1468079592.jpg.n.960px.jpg
»Sem iz generacije, ki so ji govorili, naj le študiramo, in potem nam bo lepo, a to je daleč od resnice. Diploma nima nobene vrednosti, na fakultetah prevladuje le teorija,« pravi Iztok Levac, ki je lastnik franšize Subway. Foto: Nejc Pus

Marko: izobraževanje ga stane toliko, kot bi ga študij

Marko Wernig je podjetnik, ki se ukvarja s spletno prodajo in oglaševanjem. Šolo, ki se mu je vedno zdela dolgočasna, je obesil na klin in šel po svoje. Po preizkušanju v različnih službah se je odločil za podjetništvo: »Videl sem, da ljudje oziroma podjetja potrebujejo znanje, ki sem ga pridobil sam prek različnih del, ki sem jih opravljal.« Za podjetništvo se je odločil, ker mu daje svobodo in ker tako ve, da dela zase: »Včasih delam eno uro na dan, včasih pa tudi 25.«

Toda čeprav je zapustil šolske klopi, se še vedno izobražuje, zdaj fokusirano. »Izobražujem se na področjih, ki mi bodo prinašala ali pa mi že prinašajo neki plus. Prek spleta kupim e-knjige, avdio knjige, te lahko stanejo tudi po tisoč evrov, hodim na različna predavanja, ki stanejo do tri tisoč evrov. Zneski so precej podobni tem, kot jih zaračunavajo ustanove za izredne študije.« O vrnitvi na fakulteto za zdaj ne razmišlja, če že, bi se odločil za popolnoma drugo smer, ki pa ima še vedno povezave z njegovo panogo, zelo ga namreč zanima psihologija.

prah-tilen9-br.1468079593.jpg.n.960px.jpg
»Po trenutnih statistikah se 25 odstotkov vsakokratne generacije zaman vpiše v višje- in visokošolsko izobraževanje, za njihovo izobrazbo potreb na trgu dela preprosto ni,« opozarja kadrovnik Tilen Prah. Foto: Barbara Reya

Andreji je žal, da je pustila šolo

Toda vsi niso zadovoljni, ko obesijo šolo na klin. Andreja je ena tistih, ki je zaradi uspešne podjetniške kariere študij odložila za kar nekaj let. Zdaj, pri štiridesetih, lovi še zadnjo možnost diplomiranja po starem sistemu in priznava, da ji je žal, da študija ni končala prej: »Podjetništvo v Sloveniji ni tako rožnato, delam ogromno, preveč, finančni učinek pa je slab. Včasih si mislim, da bi mi bilo bolje v klasični službi, kjer bi oddelala obveznih osem ur in me ne bi ves čas skrbelo za posel. Delala bi tisto, kar sem študirala in kar me resnično veseli.«

Marko-Wernig.1468079595.jpg.n.960px.jpg
»K meni na zaposlitvene pogovore hodijo diplomiranci, ki mislijo, da bodo zaradi diplom dobili plačo, delali bi pa bolj malo. Meni je veliko bolj pomembno, kaj oseba zna in koliko da od sebe za dobro podjetja,« meni mladi podjetnik Marko Wernig.

Ali formalna izobrazba še kaj šteje?

Glavna težava Slovenije je hiperprodukcija preveč izobražene populacije, ki predolgo ostaja v izobraževalnem sistemu, pojasnjuje kadrovski strokovnjak Tilen Prah: »Po trenutnih statistikah se 25 odstotkov vsakokratne generacije zaman vpiše v višje in visokošolsko izobraževanje, za njihovo izobrazbo potreb na trgu dela preprosto ni.« Rešitev vidi v tem, da bi se ta odstotek mladih takoj po srednješolskem izobraževanju vključil na trg dela ter se poleg pridobivanja neformalnih ter delovnih izkušenj izobraževal ob delu. Velikokrat se nam dogaja, da nas kandidati sprašujejo, ali naj zamolčijo svoj magisterij ali celo diplomo, ker so se primorani prijavljati na delovna mesta, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe, razlaga Prah.

95 odstotkov objav danes vključuje zahtevano stopnjo izobrazbe.

Kako prav vam bo v življenju prišla formalna izobrazba, je odvisno predvsem od tega, kaj želite početi. Izobrazba kot taka se ne upošteva kot glavni dejavnik pri izbiri na delovno mesto predvsem v manjših ter bolj fleksibilnih kolektivih, na delovnih mestih z nižjo dodano vrednostjo, pri deficitarnih delovnih mestih in pa na delovnih mestih v storitvenem sektorju, pojasnjuje Tilen Prah. Prednjačijo delovna mesta v IT, oblikovanju in fotografiji, prodaji in poprodaji, manualnih delih, logistiki in transportu, v računovodstvu, administraciji in projektnem menedžmentu. V državni upravi je slika seveda povsem drugačna. Lahko ste Nobelov nagrajenec, a če nimate ustreznega dokazila o formalni izobrazbi, nimate nobenih pogojev, da bi to delovno mesto zasedli, opaža kadrovski psiholog Radovan Kragelj. Seveda je jasno, da delovnega mesta srčnega kirurga ne moremo zaupati nekomu s tehnično srednjo šolo in pilotiranja airbusa nekomu, ki ima magisterij iz primerjalne književnosti, še v šali dodaja Kragelj.

Iztok Levac meni, da formalna izobrazba skoraj nima več vrednosti: »Sem iz generacije, ki so ji govorili, naj le študira in potem nam bo lepo, a to je daleč od resnice. Diploma nima nobene vrednosti, na fakultetah prevladuje le teorija.« Meni, da je izobrazba nekaj za zraven, v poslu veliko več štejejo izkušnje.

kragelj-radovan1-br.1468079600.jpg.n.960px.jpg
»Lahko ste Nobelov nagrajenec, a če nimate ustreznega dokazila o formalni izobrazbi, nimate nobenih pogojev, da bi zasedli delovno mesto v državni upravi,« pravi kadrovski psiholog Radovan Kragelj. Foto: Barbara Reya

Trije razlogi, zakaj delodajalci upoštevajo stopnjo izobrazbe

Približno 95 odstotkov objav danes vključuje zahtevano stopnjo izobrazbe, opaža Radovan Kragelj in za to navaja tri glavne razloge:

1. Delodajalec želi za določeno delovno mesto vsaj do določene mere omejiti število prijav, s katerimi se bo moral ukvarjati v izbirnem postopku - predvsem tistih, ki resnično ne ustrezajo minimalnim zahtevam.

2. Če prijavljeni kandidat (z neustrezno formalno izobrazbo) po drugih merilih ne ustreza pričakovanjem delovnega mesta, je lahko prav ta neustrezna izobrazba elegantno pojasnilo, zakaj njegove vloge ni obravnaval.

3. Zakonski predpisi, predvsem na področju javnih funkcij oziroma delovnih mest.

Dva zaposlena na enakem delovnem mestu. Eden z ogromno izkušnjami, drugi pa z ustrezno izobrazbo. Kateri bo dobil višjo plačo?

Manj pomembna je postala smer izobrazbe, predvsem zaradi deficitarnosti nekaterih izobrazb ter želja delodajalcev po interdisciplinarnih znanjih, dodaja Prah. Povsem dober kandidat za delovno mesto ste lahko tudi, če nimate ustrezne smeri; če ste zares dobri, se bo delo za vas zagotovo našlo. Ko najdemo resnično kakovostnega kandidata, je eventualno neizpolnjevanje formalnih pogojev pogosto povsem nepomemben dejavnik, še dodaja Kragelj. Podobno razmišlja tudi Iztok Levac, ki zase meni, da pomanjkanje izobrazbe v prihodnosti zanj zagotovo ne bi pomenilo težave, če bi se morda želel poskusiti v klasični službi, stran od podjetništva, saj je zelo prodoren, in kot pravi, se zna prodati: »Moraš znati delodajalcu povedati, zakaj te potrebuje. Če si proaktiven, potrkaš na vrata in si tako že velik korak pred tistimi, ki so le poslali prošnjo, diploma nima zveze. Po drugi strani pa delodajalci vedno potrebujejo sposobne in pridne ljudi.«

Kaj pa plača?

Če bi ob bok postavili dva zaposlena na enakem delovnem mestu, enega z ogromno izkušnjami, drugega pa z ustrezno izobrazbo, kateri bi dobil višjo plačo? Tista podjetja, ki zavestno iščejo zunaj okvirov standardne izobrazbe, ne delajo razlik med plačami, razlaga kadrovski strokovnjak Tilen Prah. Drugače je pri preveč izobraženih kandidatih, ki so za delovna mesta z zahtevano nižjo stopnjo izobrazbe pripravljeni prejemati nižje plačilo. Govorili smo tudi z lastnikom podjetja, ki se ukvarja s storitveno dejavnostjo in ima vsak mesec na plačni listi več kot 15 zaposlenih. Pojasnil nam je, da izobrazba v podjetništvu ne igra skoraj nobene vloge: »Štejejo le izkušnje in priporočila predhodnih delodajalcev, lahko tudi ustna. Moji zaposleni lahko po dogovorjenem znesku plačila zelo hitro napredujejo po plačni lestvici, ko se izkaže, koliko zares znajo. Mislim, da mora biti razlika med tistimi, ki se na delovnem mestu zares trudijo, in tistimi, ki delajo po liniji najmanjšega odpora.« Ni več toliko pomembno, kakšno izobrazbo ima nekdo, temveč kaj je dosegel in koliko je sposoben, pravi tudi Marko Wernig: »K meni na zaposlitvene pogovore hodijo diplomiranci, ki mislijo, da bodo zaradi diplom dobili plačo, delali bi pa bolj malo. Meni je veliko bolj pomembno, kaj oseba zna in koliko da od sebe za dobro podjetja.«

Največ jih odpade tam, kjer ni omejitev vpisa

Osip na fakultetah je nekoliko povezan z zahtevnostjo programa, še bolj pa z zanimanjem za določen program, pojasnjuje prorektor Univerze v Ljubljani za področje pedagoškega dela, profesor doktor Goran Turk. V programih, kjer vsako leto beležijo omejitev vpisa, so študenti v povprečju bolj motivirani, in je prehodnost med letniki boljša. V programe, kjer zaradi manjšega zanimanja omejitve ni, se vsako leto vpiše določeno število študentov, ki jih ta študij sploh ne zanima, jih ni na predavanjih in tudi izpitov ne naredijo, še pojasnjuje Turk.

Računalničarji so klasični uspešni faliranci

Klasičen primer tega, da študij postaja odveč, so falirani študentje fakultete za računalništvo in informatiko. Ti pridobijo kakovostno praktično znanje že pred diplomo, kar nekatera podjetja prepoznajo, zato zaposlijo študente, na začetku prek študentskega servisa, pojasnjuje Goran Turk in dodaja: »Pogosto so ti študenti pri delu uspešni, vse bolj zaposleni, zato težje študirajo ali pa študij opustijo.«

VARILCI S FAKSOM

varilec-inox-mk.1468079597.jpg.n.960px.jpg

Pri denimo varilcih v proiz­vajalcu izpušnih sistemov Akrapovič, katerega lastnik je Igor Akrapovič, štejejo predvsem kompetence. Pri njih ima denimo prvi varilec osnovno šolo, drugi celo fakultetno izobrazbo, oba pa sta izredno dobra varilca. Na splošno pa velja, da morajo kandidati za delovno mesto izpolnjevati tako formalno izobrazbo ali izkušnje in kompetence, ali vse skupaj.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.