(intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar (intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar Na spletu je cel kup zgodb mladih o tem, kako so postali milijonarji, ne da bi dvignili mezinček. Sliši se sanjsko, kajne?
Za kazen pa brez žepnine! Za kazen pa brez žepnine! Včasih starši preprosto ne vedo, kako ukrotiti svoje otroke, in posegajo po zares drastičnih ukrepih. »hišni zapor« je zdaj le dodatek, bolj boli odvzem tehnike, najbolj pa udari odvzem žepnine, pravi 17-letni maks.
Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Ne boste verjeli, kakšne inovativne ideje kapnejo mladim v 24 urah! Izumili so naročnino za ležišča, iznašli center za igranje igric, cocktomat in cocktailjado – mešanje koktajlov iz cockte, pa tudi inovativno prodajo osnovnih kosov oblačil prek družbenih omrežij. Za svoje ideje so dobili tisočaka in tudi možnost sodelovanja s podjetjem pri dejanski izvedbi.
Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Čeprav se zdi, da nihče ne potuje več z avtoštopom, se motite. Gea je s fantom za dvomesečno potovanje iz Slovenije do Maroka za prevoz odštela le 100 evrov, Jure je prepotoval Balkan z le 20 evri, urban pa do Ukrajine skoraj ni porabil centa.
Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Znanje tujih jezikov je postalo vrednota, ki šteje v življenju in poklicu. več jezikov znaš – več veljaš! mladi se tega zavedajo, zato se jezikov pridno učijo. zanimivo pa je, da nekateri začnejo že pri osmih mesecih starosti.
Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Nekateri mladi se lahko pohvalijo, da so pri svojih 20 letih videli že kar nekaj sveta. Kako si lahko to privoščijo? Delajo in varčujejo. Številni pa se vseeno za daljše počitnice priklopijo staršem, saj je to bolj udobno in ugodno. Pofirbcali smo, kako bodo mladi preživeli 10 tednov počitnic.
Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Čempijons, L'mone, Powerpuff in Žabice oziroma 4 ekipe podjetnih študentov, ki so na dogodku Innovative All-nighter nekaterim dobro poznanim podjetjem zgolj v 24 urah kot »na pladnju« postregle zmagovite in izvirne rešitve za njihove blagovne znamke.

Preverite, koliko starši odštejejo za počitnice otrok

Zgodnje vstajanje je končno črtano s seznama, šolske knjige so »na hladnem«, prostega časa pa na pretek. kako izkoristiti devet tednov počitnic? Dati možgane na »on« ali »off«? Veliko je tudi odvisnih od debeline denarnic staršev, različni tečaji jo lahko stanjšajo za kar nekaj stotakov.

Aleš bo s prijatelji snemal kratek film, Mohor bo prepešačil 150 kilometrov, Petra se bo učila nemščine, Katarina in Ambrož bosta počitniški čas izkoristila za razvoj glasbenih in športnih talentov. Pet mladostnikov je kot iz topa navdušeno in neobremenjeno komentiralo, kako bodo preživljali težko pričakovane počitnice. Nekateri so jih načrtovali sami, drugi pa so morali prej prositi starše za financiranje dejavnosti. Na primer, 22-letna Katarina namerava obiskati dve poletni šoli, za kar bodo starši odšteli 550 evrov. Nekateri pa bolj kot o tečajih razmišljajo o tem, kako zaslužiti. Recimo 16-letni Aleš bo za snemanje kratkega filma potreboval zgolj lastno domišljijo, potem si bo poiskal delo. Tudi tako bo dobil izkušnje in znanja, pa še plačan bo za to.

Učiti se ali počivati?

Počitnice so brez dvoma priložnost, da se spočijemo od vsakdanjih obremenitev. Hkrati je to tudi čas, ko se lahko mladi posvetijo sebi, svojim interesom in hobijem, se ukvarjajo s stvarmi, za katere v vsakodnevni rutini nimajo dovolj časa, pravi Alenka Gril s Pedagoškega inštituta. »Dobro je med počitnicami čas izkoristiti za drugačne dejavnosti, kot smo jih vajeni iz vsakdanjega delovnega oziroma šolskega življenja. Že sama sprememba aktivnosti in vsakdanje rutine lahko pripomore k sprostitvi in počitku,« meni psihologinja.

Lastna organizacija ali organizirane dejavnosti?

Pomembno je, da si mladi vsaj del prostega časa organizirajo sami, opozarja psihologinja Alenka Gril. »Kot prosti čas namreč razumejo le tisti čas, v katerem lahko počnejo, kar sami hočejo, ko so brez zunanjih pritiskov, se lahko sprostijo, so skupaj s prijatelji, se zabavajo in delajo tiste stvari, pri katerih lahko izrazijo sebe in svoje ideje ter zamisli po svoje,« odgovarja. V prostočasnih dejavnostih po lastnem izboru mladostnik namreč zadovolji potrebe po kompetentnosti, samostojnosti in povezanosti z drugimi. »Enake ali podobne učinke imajo tudi organizirane prostočasne dejavnosti, ki so sicer bolj strukturirane - tako po vsebini kot metodah dela. In kot take so primerne ne le med počitnicami, temveč tudi med šolskim letom,« pojasni.

Veliko odvisno tudi od financ

»Pri nas so aktivne počitnice precej odvisne od finančnega položaja družine,« pravi mama štirih otrok, starih od 11 do 22 let, Tonja Lapanje Brenčič, ki za te dejavnosti vsako poletje odšteje približno 300 evrov. Mirjam Zalar, mati treh otrok, bo letos za delavnice svojega najmlajšega, ki obiskuje tretji razred, namenila približno 100 evrov.

Tedenske organizirane počitniške dejavnosti so lahko brezplačne, vendar se je za te treba že kar zgodaj zagrebsti, sicer pa stanejo od nekaj desetakov do več kot 300 evrov, odvisno od dejavnosti. Enotedenske televizijske delavnice za otroke, stare od sedem do 17 let, v Kranjski Gori stanejo 230 evrov, na fakulteti za računalništvo in informatiko ponujajo na kupe štiridnevnih delavnic - prijavnina za posamezno stane 35 evrov. Nekajdnevne poletne šole tujih jezikov stanejo od 140 evrov, tedenski tabori v tujini se začenjajo pri 600 evrih. »Cene tečajev so v splošnem dosegljive, saj je nova znanja pač treba jemati kot naložbo za naprej, ki se navadno bogato povrne,« je prepričan Matjaž Nidorfer, odgovorni urednik revije Mojih financ. Tudi na reviji Moje finance smo letos prvič pripravili Poletno finančno šolo za najstnike, cena petdnevnega programa je bila 170 evrov, ob zgodnji prijavi pa znižana za 30 odstotkov. Prijavilo se je 26 mladih. Več o tem v reportaži na povezavi 11 finančnih nasvetov, ki jih ne smete pozabiti!.

Zastonj miganje

Pa vendar ni nujno treba obiskovati delavnic in tečajev, da otroci aktivno preživljajo prosti čas. »Če recimo ne bomo izbrali nobene organizirane prostočasne dejavnosti, je pomembno vedeti, da se 'aktivno učimo' tudi pri povsem neformalnih in naključnih dejavnostih, kot so različne športne in družabne igre zunaj s prijatelji, kolesarski izleti, sprehodi v naravi, kopanje v rekah, pikniki, ogledi filmov, prireditev, branje knjig ...« razloži Alenka Gril.

Vseeno jih imejte na očeh!

Izkušnja svobode v prostem času spodbuja mladostnike, da eksperimentirajo. Tovrstno početje pa ima lahko tudi negativne posledice. »Prosti čas namreč ni le čas nešteto možnosti, temveč tudi tveganja. S tveganim vedenjem pa se povezujeta dolgočasje in pasivnost v prostem času,« opozarja psihologinja. Da preženejo dolgčas, se zabavajo in zadovoljujejo različne potrebe, tudi s pitjem alkoholnih pijač, preizkušanjem drog in spolnega vedenja. »Zato je pomembno, da je prosti čas mladostnikov tudi nekoliko strukturiran in da imajo pri tem podporo odraslih, ko jo potrebujejo,« pojasnjuje.

Pretirano vmešavanje odraslih pa po drugi strani tudi ni najbolj »zdravo«. Vsekakor ne gre pozabiti, da je otroke treba spodbuditi, da se med počitnicami čim več družijo z vrstniki, saj za to nimajo dovolj priložnosti med šolskim letom.

3 koristne funkcije prostega časa Svetuje psihologinja Alenka Gril

gril-alenka-xx.1468080367.jpg.n.960px.jpg

1. Neformalno izobraževanje: spoznavanje različnih področij dejavnosti, preizkušanje in izpopolnjevanje lastnih spretnosti in sposobnosti, spoznavanje in razvoj interesov, vadenje odločanja in iniciativnosti - to pripomore k izoblikovanju poklicne identitete mladih.

2. Vrstniška socializacija: socialno učenje, razvijanje medosebnih spretnosti in komunikacijskih veščin, preizkušanje lastnih idej v praksi, prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja, medvrstniška primerjava sposobnosti, znanj, stališč, želja, oblikovanje norm in lastnega vrednostnega sistema - to pripomore k oblikovanju lastne identitete in življenjskega sloga.

3. Razvoj državljanskih kompetenc: raziskovanje, preizkušanje in spoznavanje družbenih vlog in družbenih razmerij, razumevanje socialne pravičnosti, vadenje participacije v javnem življenju v skupnosti - to pripomore k oblikovanju svetovnega nazora in lastne politične identitete.

Poletni predlog - prostovoljstvo

Poletje je lahko idealen čas tudi za prostovoljno delo. To mlade bogati s pridobivanjem izkušenj, raziskovanjem poklicev, spoznavanjem novih ljudi, sklepanjem nepozabnih prijateljstev in tako dalje. Od sredine julija in avgusta bo na voljo 35 aktivnosti, ki bodo potekale po 15 krajih po vsej Sloveniji v okviru 27 do mladih prostovoljcev prijaznih organizacij. V Domu starejših občanov Fužine (Ljubljana) lahko mladi pomagajo pri izvedbi delavnic za starejše občane, v Ajdovščini in Novem mestu pa mentorjem in animatorjem pri pripravi in izvajanju aktivnosti za otroke. Z Mladinskega centra Zagorje ob Savi pa vabijo vse mlade, ki bi želeli pomagati pri pripravi filmskih projekcij na dogodku Kino pod zvezdami, so nam povedali pristojni s Slovenske filantropije. Podrobnosti na [www.prostovoljstvo.org] .

Kako starši vidijo preživljanje počitnic svojih otrok

Tonija-fotka-Bostjan-Brglez.1468080373.jpg.n.960px.jpg
Foto: Boštjan Brglez

Tonja Lapanje Brenčič, mama štirih otrok, starih od 11 do 22 let, iz Godoviča: »Pri nas so aktivne počitnice precej odvisne od finančnega položaja družine. Prednost damo "najnujnejšemu". Starejše otroke, kjer je aktivnost povezana z izobrazbeno smerjo (seminarji, poletne šole), podpiramo in financiramo - za to gre navadno okoli 300 evrov, včasih tudi malce več. Več pa ne gre, razen če se odpovemo skupnemu dopustu. Mlajši imajo počitnice proste. Otroci potrebujejo tudi počitek, zato so to počitnice.«

Mirjam.1468080370.jpg.c.720px.jpg

Mirjam Zalar, mama treh otrok, iz Ljub­ljane: »Del počitnic naj bo namenjen počitku in oddihu, podpiram idejo, da mladi (nad 18 let) vsaj del počitnic preživijo ob delu. Nič hudega ne bi bilo, tudi če bi bilo to prostovoljno, saj vsaka izkušnja šteje. Koristne so tudi vse oblike delavnic, taborov in izobraževanj - vse, kar mlade odpelje stran od zaslonov in jim približa ljudi in naravo ter prinese nova znanja. Denimo moj mlajši otrok, ki zdaj obiskuje tretji razred, je navdušen nad muzejskim programom delavnic, ki ga organizirajo muzeji ob parku Tivoli. Tudi cena je sprejemljiva, okoli 100 evrov za teden dni, vključno s kosilom.«

nidorfer-matjaz10-ih.1468080382.jpg.n.960px.jpg
Foto: Irena Herak

Matjaž Nidorfer, oče štirih otrok, starih od 8 do 16 let, iz Grosuplja: »Prav je, da se mladi med počitnicami odpočijejo, hkrati pa se naučijo tudi kaj novega in pridobijo tudi kakšno delovno izkušnjo. Časa za vse skupaj je dovolj. Aktivnosti naj si izberejo sami, starši naj jih pri tem podpirajo in spodbujajo. Enako počnemo tudi pri nas doma. Oba fanta, stara 13 in 16 let, gresta konec avgusta s klubom na enotedenske košarkarske priprave, starejši tudi že opravlja počitniško delo. Sicer pa se najraje s prijatelji preganjajo na ulici. Vesel sem, da ne čepijo kje v kakšni temi za računalniki.«

Kako bodo mladi preživeli počitnice

Mohor.1468080370.jpg

Mohor, 20 let, študent 1. letnika fakultete za upravo v Ljubljani: »Odločil sem se, da bom počitnice razdelil na študentsko delo in uživancijo. Najprej bom s prijatelji okupiral slovensko Primorje - Strunjan. Nato pa, ker imam rad naravo in rad pešačim, se bom iz Ljubljane peš odpravil na Sveto goro, kakšnih 150 kilometrov. Pozneje bom z družino odšel na morje. Načrtujem teden dni v Assisiju pa še kaj bi se našlo. Moje počitnice bodo pestre, a ne drage.«

Ambroz.1468080378.jpg.n.960px.jpg
Foto: Miha Skrt

Ambrož, 17 let, 4. letnik računalniške šole v Novi Gorici: »Počitnice bom namenil predvsem športu, in sicer downhillu, ki ga treniram in mu posvečam večino prostega časa. Poletje bom izkoristil za dobro fizično pripravljenost. Celodnevna vozovnica za bike park me stane približno 18 evrov in udeležba na tekmi slovenskega pokala 30 evrov (startnina + stroški za prenočišče in hrana).«

Ales.1468080377.jpg.c.720px.jpg

Aleš, 16 let, srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, dramsko-gledališka smer: »Med počitnicami nameravam s sošolcem posneti kratki film, pozneje pa opravljati študentsko delo, recimo v kakšni trgovini z elektroniko.«

Petra.1468080381.jpg.n.960px.jpg

Petra, 17 let, Zavod Žige Zoisa v Stari Gorici, letos na izmenjavi na srednji ekonomski šoli v Ljubljani: »Počitnice bom polno izkoristila za učna potovanja. Zelo rada potujem in se učim tujih jezikov. Taka potovanja so zelo draga, sploh če se vpišeš v kakšen organiziran tečaj, sama si teh stroškov ne morem privoščiti. Zato bom "izkoristila" sorodnike v Nemčiji, pri katerih bom preživela mesec dni, da poglobim znanje nemščine. Upam, da mi uspe iti tudi na Nizozemsko k prijateljem, da bom lahko vadila še angleščino.«

Katarina.1468080370.jpg.n.480px.jpg

Katarina, 22 let, 3. letnik na akademiji za glasbo, smer klavir, in 2. letnik na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani: »Letos bodo počitnice precej delovne. Obiskala bom dve poletni šoli za petje. V Ljubljani se bom udeležila mojstrskega tečaja II. ACADEMIA MVSICÆ ANTIQVÆ LABACENSIS, kjer bomo imeli tečaje, delavnice, koncerte in predavanja na temo glasba od srednjega veka do klasicizma. Tečaj mi bodo plačali starši, stal bo 200 evrov, kar je za glasbeni svet zelo ugodno. Drugi seminar bom obiskala v Gehlertu v Nemčiji. Seminar bo s prevozom, bivanjem in hrano vred stal približno 350 evrov, tudi tukaj bodo starši primaknili denar.«

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.