Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Ne boste verjeli, kakšne inovativne ideje kapnejo mladim v 24 urah! Izumili so naročnino za ležišča, iznašli center za igranje igric, cocktomat in cocktailjado – mešanje koktajlov iz cockte, pa tudi inovativno prodajo osnovnih kosov oblačil prek družbenih omrežij. Za svoje ideje so dobili tisočaka in tudi možnost sodelovanja s podjetjem pri dejanski izvedbi.
Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Čeprav se zdi, da nihče ne potuje več z avtoštopom, se motite. Gea je s fantom za dvomesečno potovanje iz Slovenije do Maroka za prevoz odštela le 100 evrov, Jure je prepotoval Balkan z le 20 evri, urban pa do Ukrajine skoraj ni porabil centa.
Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Nekateri mladi se lahko pohvalijo, da so pri svojih 20 letih videli že kar nekaj sveta. Kako si lahko to privoščijo? Delajo in varčujejo. Številni pa se vseeno za daljše počitnice priklopijo staršem, saj je to bolj udobno in ugodno. Pofirbcali smo, kako bodo mladi preživeli 10 tednov počitnic.
Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Čempijons, L'mone, Powerpuff in Žabice oziroma 4 ekipe podjetnih študentov, ki so na dogodku Innovative All-nighter nekaterim dobro poznanim podjetjem zgolj v 24 urah kot »na pladnju« postregle zmagovite in izvirne rešitve za njihove blagovne znamke.
3. tekmovanje iz finančne pismenosti Lovro in Tilen državna prvaka iz znanja financ 3. tekmovanje iz finančne pismenosti Lovro in Tilen državna prvaka iz znanja financ Na tekmovanju iz finančne pismenosti se je spopadlo 66 osnovnošolcev in dijakov iz 22 šol. Dijak Škofijske klasične gimnazije Šentvid Lovro Bogataj in osnovnošolec Tilen Tratnik iz OŠ ob Rinži Kočevje sta zmagovalca 3. državnega tekmovanja iz finančne pismenosti, ki ga je na Ljubljanski ekonomski fakulteti organizirala Revija moje finance. Naj učitelja pa sta postala Tadej Rifel in Lorieta Pečoler.
Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Znanje tujih jezikov je postalo vrednota, ki šteje v življenju in poklicu. več jezikov znaš – več veljaš! mladi se tega zavedajo, zato se jezikov pridno učijo. zanimivo pa je, da nekateri začnejo že pri osmih mesecih starosti.
Mladi, iščete poletno delo? Preverite, kje in koliko lahko zaslužite Mladi, iščete poletno delo? Preverite, kje in koliko lahko zaslužite Če bi radi med 10-tedenskimi počitnicami poleg počitnikovanja tudi zaslužili kakšen evro, je zdaj pravi čas, da greste v lov za službo. Podjetja že iščejo svoje poletne pomočnike. Izbira je zdaj tudi bolj pestra! Preverite, kakšne so urne postavke.

Kdo so najmlajši med najbogatejšimi1

Na lestvico mladih milijonarjev, starih do 40 let, jih je uvrščenih 12, skupaj je njihovo premoženje vredno okoli 270 milijonov evrov. Kdo so, kako živijo in kaj se lahko od njih naučimo?

Večina na lestvici 100 najbogatejših Slovencev jih šteje krepko čez 50 let. Toda zadnja leta je med njimi čedalje več mladih obrazov. Sestavili smo lestvico mladih milijonarjev, starostno mejo smo postavili pri 40 letih. Na ta seznam se jih je uvrstilo 12, osem od teh je letos uvrščenih tudi med stotnijo najbogatejših Slovencev. Za te so izdelani natančni izračuni, medtem ko so za preostale štiri narejene zgolj grobe ocene. Skupaj je vrednost njihovega premoženja ocenjena na okoli 270 milijonov evrov.

Prva peterica v znamenju Outfit 7

Največ mladih milijonarjev, kar štirje, prihaja iz podjetja Outfit7, ki ga večina pozna po govorečem mačku – Talking Tomu. Med njimi sta Rok in Nina Zorko s 66,5 milijona evrov vrednim premoženjem tudi na prvem mestu, na drugem je njun sodelavec Matej Romih s 53,2 milijona evrov, Marko Štamcar pa je s 26,6 milijona evrov na 5. mestu. Vmes sta se v prvo peterico vrinila Boštjan Bandelj, ki je z 32,8 milijona evrov vrednim podjetjem Belektron na tretjem mestu, in Tomaž Žvipelj iz Interblocka na četrtem (27,9 milijona evrov).

 

 

Najmlajša na lestvici mladih milijonarjev sta 27-letna Urška Sršen iz Bellabeata in 28-letni Nejc Kodrič iz Bitstampa. Okoli 30 let imata še outfitovec Marko Štamcar in bitstampovec Damijan Merlak. Drugi se približujejo 40. letom. Izjemoma smo na lestvico uvrstili tudi Boštjana Bandlja, ker je 41. rojstni dan praznoval res pred kratkim. »Hvala, ker me še vedno uvrščate med mlade. Res se tako počutim,« se je odzval.

Iza Login: milijoni vam ne bodo leteli v žep

Toda vsi niso navdušeni nad omenjanjem dosežkov mladih milijonarjev. »S tem, da v svojih člankih opevate mlade milijonarje, ne boste naredili nobene koristi. Mladi se morajo naučiti upravljanja denarja, odgovornosti, pridobiti delovne navade ... ne pa napačnih sanj, da bodo stari 25 in da bodo milijoni kar z neba leteli v njihov žep. Zaradi takih sanj se dogaja točno to, kar med mladimi opažamo danes,« je odgovorila najbogatejša Slovenka Iza Login, ko smo jo prosili za pomoč pri ugotavljanju starosti drugih solastnikov Outfit7. Tega nam ni razkrila, češ da ti ne želijo biti v medijih. Je pa namignila, da je več soustanoviteljev mlajših od njihovega Roka Zorka, za katerega smo izvedeli, da šteje 39 let. Mlade outfitovce smo namreč želeli vprašati o njihovih začetkih in nasvetih za iskanje poslovnih priložnosti. Kljub njihovi mladosti verjamemo, da se lahko od njih kaj naučimo.

Tudi nekateri drugi mladi milijonarji so se zavili v molk, zato smo s pomočjo spleta in njihovih zapisov na družbenih omrežjih ter izjav v drugih medijih zbrali nekaj zanimivosti.

1. Rok Zorko, Outfit7

66,5 milijona evrov

Rok in njegova partnerica Nina Zorko imata prek ciprske družbe Ninaz 5,7-odstotni delež v Outfit7. Rok je zadnjih sedem let produktni vodja in bo sredi novembra dopolnil 39 let. Nikoli ni ciljal na to, da bi se ukvarjal z IT, čeprav je bil njegov oče programer. Kot študent latinščine in književnosti se je leta 2002 zaposlil v podjetju NoviForum, kjer se, kot pravi v intervjuju za revijo Joker, kot prodajalec prek telefona ni preveč obnesel. Leto zatem je dobil službo urednika na Najdi.si, ki je bil v (so)lasti Sama Logina. Ko ga je ta prodal in s kupnino ustanovil novo družbo, je »s seboj povabil še šest bivših zaposlenih, med katerimi sem bil edini neprogramer, in skupaj smo postali Outfit7. Moral bi biti Outfit8, ker je poleg še Samova žena Iza Login, a je sedem pravljično število,« je pojasnil v reviji. Tam je tudi razkril recept, kako uresničiti ideje: »Definitivno se splača tvegati. Je pa tako, da ljudje, ki niso še nikoli ničesar zgradili, pogosto precenjujejo moč ideje in podcenjujejo potrebnost veščin. Že v srednji šoli sem imel bend. V glavi sem imel idejo, kako bi morala melodija zveneti. Treba pa jo je bilo prenesti na papir in preostalim članom benda razložiti, kaj in kako morajo igrati, da bo pesem zvenela kot v moji glavi. To je zelo težko narediti. Je obrtniško delo, v katerem moraš biti dober. Enako velja za izdelavo aplikacij. V glavi imaš lahko izjemno dobro idejo, ampak treba jo je prenesti v realnost. Izvedbeni del je v resnici najbolj kritičen. Takrat šele izvohaš kup pomanjkljivosti, o katerih se ti prej ni sanjalo. Kako te obvladaš in idejo v meso postaviš - to je tisto, kar loči zmagovalce od poražencev.«

Rok in Nina Zorko (podatka o njeni starosti nimamo) se na lestvici 100 najbogatejših Slovencev uvrščata na 12. mesto.

2. Matej Romih, Outfit7 53,2 milijona evrov

Celjan Matej Romih ima prek svoje ciprske družbe Romih 4,5-odstotni delež v Outfit7, kjer je zadnjih sedem let inženir za mobilne rešitve. Pred tem je bil zaposlen kot programer na Najdi.si. Več podatkov o njem nismo našli, tudi o starosti ne. Smo pa zasledili, da je pred 14 leti kot srednješolec sodeloval na 8. festivalu računalništva. Iz tega ocenjujemo, da jih šteje okoli 30 ali malce čez.

Na lestvici 100 najbogatejših Slovencev se uvršča na 17. mesto.

3. Boštjan Bandelj, Belektron

32,8 milijona evrov

Enainštiridesetletni Boštjan Bandelj je pri 33 letih ustanovil Belektron, ki trguje z emisijskimi kuponi. Takrat se je odločil, da je čas, da se preizkusi na samostojni podjetniški poti. »Podjetje sem ustanovil z minimalnim ustanovnim kapitalom, poleg tega pa sem imel na strani še 40 tisoč evrov prihrankov, ki sem jih kmalu po ustanovitvi posodil podjetju. Podjetništva sem se lotil sam, imel sem kar nekaj idej, za nobeno pa nisem bil popolnoma prepričan, da bo uspela. Tako se je moje podjetje na začetku ukvarjalo s štirimi različnimi dejavnostmi. Šele po treh letih se je izkazalo, da ima trgovanje z emisijskimi kuponi največji potencial in sem druge dejavnosti opustil.« Uspeh podjetja je posledica trdega dela in niza pravilnih odločitev. »Nikakor ne bi rekel, da sem imel srečo,« pravi.

Zdaj je milijonar. Pa se mu je zaradi tega življenje spremenilo? »Ne posebno. Izživel sem slovenske sanje in si privoščil udobno hišo in dober avto. Sicer še vedno najraje letujem na Krku, na službene poti se vozim z nizkocenovnimi prevozniki, v podjetju nimam ne tajnice ne svoje pisarne.«

Podjetništvo pa ima očitno v krvi: »Oče je imel na vikendu čebelnjak in pri osmih letih sem s prihranki kupil dva panja. Ko je oče med in čebelje izdelke prodal na tržnici, sem dobil svoj delež izkupička. V srednji šoli pa sem ob koncu šolskega leta po ljubljanskih šolah lepil oglase in odkupoval rabljene šolske učbenike, potem pa sem jih septembra na sejmu rabljenih učbenikov prodal. To je bila zelo pomembna izkušnja o delovanju trga.«

In kako iskati podjetniške priložnosti? »Ni neke univerzalne resnice. Vsak mora najti svojo pot. Izredno pomembno je, da se lotiš nečesa, kar te res veseli, sicer bo ob naporih, ki jih podjetniška pot prinaša, težko zdržati in uspeti. Še ena stvar je, ki jo Slovenci na splošno podcenjujemo – globalizacija. Ni se nam treba omejevati na slovenski trg. Globalni je sicer bolj krut, a če sta poslovna ideja in njena izvedba dobri, je rezultat neprimerljiv.«

Na lestvici 100 najbogatejših Slovencev je Bandelj na 32. mestu.

4. Tomaž Žvipelj, Interblock 27,9 milijona evrov

Osemintridesetletni diplomirani ekonomist Tomaž Žvipelj je 10-odstotni delničar in član nadzornega sveta skupine Interblock, ki je sicer v večinski lasti Joca Pečečnika. Pri 27 letih je postal generalni direktor Elektrončka (zdaj Interblock). Izjave ni želel dati, pravzaprav se v medijih zelo malo pojavlja, prav tako nima profilov na družbenih omrežjih. »Koristno je, če se pokaže, da je tudi v Sloveniji mogoče z delom doseči rezultate. To motivira mlajše, da se ne ozirajo le po priložnostih v tujini ali po možnostih hitrega zaslužka,« je pred leti za Dnevnik komentiral lestvico najbogatejših Slovencev.

Žvipelj, ki se med stoterico najbogatejših uvršča na 40. mesto, je tudi ljubitelj hitrih avtomobilov. Leta 2009 je imel kar štiri, omenjal je dva - luksuzno limuzino z dirkaškim motorjem mercedes-benz S 63 AMG in čistokrvnega športnika ferrari F 430. Prvi stane prek 100 tisoč evrov, drugi več kot 200 tisočakov. Ali jih ima še danes, ne vemo.

Na lestvici 100 najbogatejših Slovencev je Žvipelj na 40. mestu.

5. Marko Štamcar, Outfit7 26,7 milijona evrov

Tridesetletni Marko Štamcar ima v lasti 2,3-odstotni delež Outfit7 prek ciprske družbe Dodika. Dela kot višji inženir za razvoj programske opreme. Študiral je računalništvo. Kot razvijalec programske opreme je bil zaposlen na Najdi.si, pred tem pa še tri leta na Googlu kot prevajalec. V medijih se ne pojavlja veliko, je pa v intervjuju za portal Mladi podjetnik povedal: »V IT je prostora za vse talentirane in/ali marljive ljudi. Mislite globalno. Delajte tisto, kar vas veseli.« To ga na seznamu sto najbogatejših postavlja na 48. mesto.

6. Rok Drašler, MDM

13,25 milijona evrov

Sedemintridesetletni Rok Drašler je pri 23 letih tako rekoč čez noč zaradi smrti očeta moral prevzeti vodenje družinskega podjetja MDM, ki je specializirano za distribucijo, predelavo in izdelavo (pol)izdelkov iz nerjavnega jekla in aluminija. Podjetje sta na noge pred 40 leti postavila njegova starša. Rok pa je bil aktivni športnik. Med drugim je tri leta profesionalno kolesaril v enem od italijanskih klubov in študiral strojništvo. Bil je celo na olimpijskih igrah v Sydneyju, kjer je odstopil. »Pregorel sem, saj je bila želja po uspehu prevelika,« je priznal pred leti. V gorskem kolesarjenju je bil četrti v Evropi in sedmi na svetu. Danes se medijem izogiba, pravi, da je izpostavljenost, če ta ni potrebna, lahko škodljiva ob visoki stopnji lokalne nevoščljivosti. Smo pa iz njegovega lanskega pogovora za časnik Delo izluščili tri nasvete:

Bodi dobro pripravljen na kombinacije tveganj in priložnosti. Vsakdan nam narekuje več tisoč odločitev, in če veš, kaj hočeš in česa ne, je zelo preprosto.

Izbiraj prave ljudi. Ti zmorejo marsikaj, in če pravi dobi pravo priložnost, lahko veliko doseže. Pomembno je prepoznati potencial.

Bodi pripravljen na spremembe. Poznam veliko športnikov, ki so se poškodovali ali pa se zaradi prevelikih naporov mentalno zlomili. S tem se ti v trenutku podre vse. To sem izkusil tudi sam, ko me je izdala izčrpanost in je telo ustavilo ambiciozno glavo. Življenje je prelepo, da bi ga uničili z nespametnimi potezami.

Rok Drašler se med stoterico najpremožnejših pri nas uvršča na 50. mesto z mamo Marto. Podjetje je ocenjeno na 26,5 milijona evrov, v njem imata vsak polovični delež.

7. Arion Habestor, Armeton

11 milijonov evrov

Arion Habestor se je leta 2010 prvič uvrstil na lestvico najbogatejših Slovencev s podjetjem Armeton, ki je proizvajalec betonskih uteži za belo tehniko. Z 32 leti je bil takrat najmlajši na lestvici, novembra letos pa bo dopolnil 39 let. Rodil se je kot Primož Čop, potem pa si je leta 2007, ko se je odločil za novo strategijo v podjetju, odkup sestrinega deleža podjetja in globalizacijo, izbral tudi novo ime. »Novo življenje, novo ime. Tako sem se izognil monotoniji,« nam je pred šestimi leti pojasnil Arion, ki si je izbral priimek po daljnih sorodnikih, ime pa po antičnem liku, ki je lepo igral na liro. »Rad imam lepe avtomobile in rad živim lepo življenje, glavni problem naše elite je v tem, da ne zapravlja.« Tedaj je med pomembne vrednote poleg družine uvrščal tudi plačevanje davkov. Čeprav leta 2010 ni razmišljal o selitvi v davčno oazo, pa zdaj tam živi. Z družino se je leta 2013 preselil v Dubaj, vsaj tako piše na njegovem profilu na Facebooku. Ima ženo Tiaro (prej Mateja) in dva sinova.

Lani je bil Arion Habestor s 16,1 milijona evrov na 85. mestu lestvice najbogatejših, letos pa se nanjo ni uvrstil.

8. Nejc Kodrič, Bitstamp

10,5 milijona evrov

Damijan Merlak, Bitstamp

10,5 milijona evrov

»Želja sama ni dovolj in sanje so naprodaj na loteriji,« je prepričan Damijan Merlak, ki je skupaj s kolegom iz Kranja Nejcem Kodričem ustanovil trgovalno platformo za bitne kovance Bitstamp. Kodrič je bil leta 2014 s 26 leti najmlajši na lestvici najbogatejših 100, Merlak s 25 leti drugi najmlajši. Letos sta precej daleč od nje, zato vrednosti podjetja nismo natančno računali. Po grobi oceni je »težko« med 25 in 40 milijoni, njuna deleža v njem pa sta vredna vsak od osem do 13 milijonov evrov; za uvrstitev na lestvico smo vzeli povprečje 10,5 milijona.

Platformo sta Kodrič in Merlak postavila v mesecu dni med poletnimi počitnicami leta 2011. Kodrič je med študijem vodil Bitstamp iz knjižnice. Po tem, ko se je zadeva prijela, je študij obesil na klin. Še posebno je ponosen, da je Bitstamp nastal brez tveganega kapitala. Leta 2014 pa je ameriški hedge sklad Pantera Capital vložil v Bitstamp okoli 10 milijonov dolarjev. Istega leta je bil imenovan za najboljši start-up v kategoriji virtualni denar.

Letos poleti je Bitstamp postal prva platforma za trgovanje s spletno valuto bitcoin z uradnim dovoljenjem za opravljanje finančnih storitev na svetu. Licenca velja za celotno območje EU. Toda omeniti je treba, da je na trgu virtualnih valut huda konkurenca. Pojavljajo se številne platforme, ki ponujajo storitve trgovanja za vse nižje provizije, omogočajo tudi trgovanje z drugimi valutami. »Vsak se mora pri sebi odločiti, da se bo trudil biti uspešen. To pomeni vsak dan iskati priložnosti, odkrivati ideje in biti pripravljen večkrat pristati na dnu,« pravi Merlak.

Lani sta se preizkusila tudi v povsem drugačni vrsti posla. V 1.300 glav živine in 950 hektarov kmetijskih zemljišč sta vložila 3,3 milijona evrov. Vlagata iz svojega žepa, velikih donosov ne pričakujeta, želita pa si spisati zgodbo o uspehu, je takrat pojasnil Kodrič. Toda načrti o največjem kmetijskem podjetju na Gorenjskem so padli v vodo, saj sta se bitsampovca sprla s tretjim partnerjem v poslu – mladim kmetom.

10. Sebastjan Trepča, Lyst 10 milijonov evrov

Sebastjan Trepča je pri 34 letih že doživel podjetniški neuspeh in tudi bankrot ter podjetniški podvig po tem, ko je tvegal in se brez konkretnih načrtov s punco preselil v London. Uspelo mu je s spletno tržnico visoke mode Lyst, ki jo je ustanovil leta 2010 skupaj z Britancem Chrisom Mortonom. Sam o modi ni imel pojma, je pa ugotovil, da so njihove spletne storitve tehnično na zelo nizki ravni. Dva meseca je delal po 18 ur na dan, podnevi kot pogodbenik za različna podjetja, ponoči za Lyst. V idejo je vložil okoli 15 tisoč funtov in šest mesecev trdega dela. »Moj načrt je bil imeti uspešno podjetje, toda tudi sreča ima svojo vlogo. Vedno poskušam maksimirati srečo tako, da iščem priložnosti, kjer te sreča lahko udari. To se vam ne more zgoditi, če ste doma 24 ur na dan, sedem dni na teden in gledate TV,« pravi.

Računalniki so ga zanimali že v osnovni šoli, s programiranjem pa se je resneje začel ukvarjati v srednji šoli. Zadnjih 12 let je sodeloval v številnih tehnoloških start-upih. Pravi, da se mu življenje po tem, ko se v medijih o njem govori kot o milijonarju, ni veliko spremenilo. Trudi se biti prizemljen. »Nikoli nisem bil osredotočen na denar, bolj na ustvarjanje in rast vrednosti. Denar je po naključju najboljši način za prenos vrednosti,« še pravi.

Kako iskati poslovne priložnosti? »Ljudje, ki so na začetku svoje poti, bi morali poiskati podjetje z voditelji, ki navdihujejo, in se učiti od njih. Ni dovolj, če se odločite za podjetje, ki vam ponudi višjo plačo ali varno zaposlitev, razmišljajte o dolgoročnih potencialih. Morate se tudi nekajkrat opeči, toda to je tako in tako zabavni del,« svetuje.

Letos se na lestvico najbogatejših Slovencev ni uvrstil, lani je bil s 15,7 milijona evrov na 87. mestu.

11. Maja Drolec Mikek, Celtra

5,3 milijona evrov

Osemintridesetletna Maja Drolec Mikek je šefinja za finance in soustanoviteljica družbe Celtra, ki se ukvarja z mobilnim oglaševanjem. Je žena tri leta starejšega Mihaela Mikeka, ki ga je spoznala na kamniški gimnaziji in s katerim se je podala na podjetniško pot. Celtra je bila ustanovljena v Ljubljani leta 2006, leta 2010 so sedež družbe preselili v ameriški Boston, kjer prva štiri leta, kot je pred kratkim povedala v intervjuju za portal Siol, niso ustvarjali prihodkov. »To so bila pomembna štiri leta. Start-upi pričakujejo, da bodo že po letu dni uspešni, a to se redko zgodi, zato kmalu obupajo. Tu je ključna vztrajnost. Za uspeh skorajda katerekoli podjetniške zgodbe potrebuješ približno deset let,« je še povedala za Siol.

Pred Celtro je bila tri leta vodja marketinga v Elektrončku (zdaj Interblock) Joca Pečečnika, še pred tem je skrbela za upravljanje odnosov s strankami v Simobilu. Na Babson Collegeu je opravila MBA, kot dijakinja je bila Zoisova štipendistka za nadarjene. »Izobrazba mi je dala samozavest. V ZDA je za tujce podiplomski študij skoraj nujen za vstop na podjetniški trg,« je pojasnila. Odraščala je v podjetniški družini. Zdaj tako odraščajo tudi njeni otroci. »Vsa družina živi s podjetjem.«

In glavno sporočilo: »Če si se sposoben nenehno razvijati, se učiti, uveljavljati svojo voljo in vrednote, po katerih želiš živeti in delati, vendar včasih tudi skloniti glavo, lahko v življenju marsikaj dosežeš in obenem živiš svoje sanje.«

Med stoterico najbogatejših se Maja Drolec Mikek uvršča z družino Mikek na 26. mesto.

12. Urška Sršen, Bellabeat

2,5 milijona evrov

Sedemindvajsetletno Urško Sršen, ki je kiparka po izobrazbi, je ameriški Forbes v začetku leta uvrstil na evropski seznam mladih ljudi do 30 let, ki spreminjajo svet. »Gremo do konca, nič nas ne more ustaviti,« pravi. S Hrvatom Sandrom Murom je pred dvema letoma v Zagrebu postavila Bellabeat, ki razvija pametni nakit – ta spremlja aktivnosti organizma, kot sta stres in menstrualni cikel. Podjetje je po naši grobi oceni vredno 10 milijonov evrov, Sršenova pa ima v njem četrtinski delež. »Čez leto dni bo Bellabeat vreden več kot milijardo dolarjev,« je pred časom za portal Poslovni.hr optimistično napovedal Mur. V dveh letih so prodali že okoli pol milijona naprav. Letos poleti so predstavili nov izdelek – leaf urban, ki je nosljivi merilnik aktivnosti.

Zanimanje za zdravstvo verjetno izhaja tudi iz tega, da je Urškina mama ginekologinja. Do prvega delujočega prototipa sta vložila deset tisoč evrov, za začetek proizvodnje sta prek platforme za množično financiranje Indiegogo zbrala slabih 12 tisoč dolarjev. Od drugih vlagateljev sta potem pridobila še 7,5 milijona dolarjev, med njimi je tudi filmska igralka Jessica Alba.

Zakaj ji je uspelo? »Ključna sestavina uspeha je ljubezen do dela. Res moraš biti predan, tako si pripravljen več tvegati. Danes je uspeh, jutri neuspeh, najpomembnejša pa je pot.«

 

1
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.