(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Koliko je pri izbiri poklica pomembna plača

Mladi, ki bodo kmalu morali sprejeti odločitev o nadaljnjem šolanju, ne razmišljajo samo o izbiri poklica, ampak tudi o tem, kakšna bo njihova plača. Je to v tej fazi odločitve res pomembno?

Mladi, ki končujejo osnovno ali srednjo šolo, bodo kmalu pred odločitvijo, kam naprej. Že februarja (10. in 11. februar) bodo imeli možnost spoznati šole, kjer se bodo lahko izučili za poklice, ki jih želijo opravljati. Tako bi bil 16-letni Jan zgodovinar, 16-letna Leja novinarka, 14-letni Marijan podjetnik, 15-letnega Tristana pa zanima poklic s področja biotehnologije, so nam zaupali najstniki. Če jim ne uspe pri prvi izbiri, imajo nekateri tudi plan B ali C. Recimo 16-letna Nadja se odloča med poklici pravne mediatorke, sodne tolmačke ali pa poklicem v medicini, kot je travmatolog ali pa pulmolog.

Poslušati trg ali srce?

Pred nekaj desetletji se je bilo precej lažje odločati za poklic, saj ni bilo na voljo toliko različnih možnosti, kot jih imajo mladi danes, opaža Laura Smrekar, kadrovska strokovnjakinja iz Competa. In kako izbrati v tej množici poklicev? »Odločajte se po srcu,« je jedrnata Smrekarjeva. Izberite poklic, ki vam pomeni veliko strast, ob tem pa takega, kjer boste lahko čim bolje pokazali svoje kompetence in sposobnosti, še svetuje. Kaj pa, če mladi sploh ne vedo, kaj bi počeli, ko odrastejo? »Če se ne morete odločiti za poklic, je smiselno pogledati, po katerih kadrih imajo danes podjetja največ potreb in kateri poklici so najbolj perspektivni. To so tisti, za katere predvidevamo, da bodo na podlagi tehnološkega razvoja najbolj iskani. Nekaj se jih že napoveduje, za druge pa bomo zagotovo izvedeli pozneje in jih sploh še ne poznamo, še pravi Smrekarjeva.

Kaj pa višina plače?

Preživetje je tudi pomembno. »Višina plače mi je zelo pomembna,« priznava Tristan. Zaveda se, da plače biotehnologov niso slabe, prav tako naj bi bilo kar nekaj povpraševanja po teh poklicih na trgu dela. Tudi bodoči novinarki Leji je višina plače pomembna, zaveda pa se tudi, da so ne glede na vloženi trud včasih na boljšem tisti, ki so pri »koritu«. »Plača mi ni toliko pomembna, da bi se na podlagi tega odločala za poklic,« pravi bodoča sodna tolmačka, pravna mediatorka ali zdravnica Nadja. Zaveda pa se, da plače izbranih poklicev niso ravno med najnižjimi.

Plača je opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, ki je stvar razmerja med zaposlenim in delodajalcem in je individualne narave. Podatke o povprečnih plačah objavlja statistični urad, zaman pa jih boste iskali v oglasih o prostih delovnih mestih. V Mojih financah smo tudi razkrili plače 106 poklicev ([mojefinance.finance.si])

Tudi kuharji imajo lahko menedžersko plačo

»Plača naj nikakor ne bo glavni dejavnik izbire,« opozarja Smrekarjeva, saj je prepričana, da smo lahko v vsakem poklicu uspešni in dobro plačani. Velja pa tudi obrnjeno. Poglejmo na primeru kuharja: so kuharji, ki prejemajo minimalno plačo, povprečno, so pa tudi vrhunski kuharski mojstri, ki prejemajo izjemno visoko plačo, primerljivo z menedžersko. Smrekarjeva ima občutek, da preveč pozornosti namenjamo določenim stereotipom in enačimo poklice z uspešnimi posamezniki. »V življenju smo lahko uspešni kot mojstri, obrtniki, podjetniki ali kot zaposleni v mednarodni korporaciji, javni upravi …. Uspeh je relativen in vsak ga dojema drugače. Ne obstajajo dobro in slabo plačani poklici, imamo pa ljudi, ki slabo, povprečno ali zelo dobro opravljajo svoje delo in prejemajo tudi temu primerno plačilo,« še razmišlja.

Informacija o plači za orientacijo

Resda je pravilno, da se mladi odločajo za poklice, ki so jim všeč, a tudi informacija o povprečni višini plače pride prav. »Za mladostnika je višina plačila v fazi, ko izbira poklic, delno relevanten podatek – morda kot nekakšna orien­tacija, kakšen razpon plačila lahko pričakuje v neki gospodarski panogi. V praksi lahko ljudje z enako izobrazbo namreč prejemajo zelo različno plačo – na to vpliva veliko več dejavnikov, ne le dosežena izobrazba,« je prepričan Gregor Županc, partner podjetja King Consulting, kjer ponujajo alternativne naložbe.

S plačo ne bom obogatel

Čeprav je za številne plača edini dohodek, pa se že mladi zavedajo, da obstaja več vrst dohodkov. Zanimivo je razmišljanje 14-letnega Marijana, ki si želi postati podjetnik. Njegov cilj je, da v življenju doseže popolno neodvisnost, tudi od plače. »Plača mi zato ni pomembna. Je pa njena višina odvisna od tega, koliko je posameznik naredil oziroma koliko dela in ali je to aktiven ali pasiven prihodek,« pojasnjuje svoj pogled. »Od plače najbrž ne bom obogatel,« še dodaja Tristan. Drugi najstniki pa pravijo, da si želijo tolikšno plačo, da jim bo omogočila spodobno življenje.

»Mladostnik, ki se zaveda, da s plačo ne bo obogatel, ampak si želi le spodobno življenje, ima jasno sliko, kaj mu je v življenju pomembno. Visoka plača ni enako srečno življenje, in če je nekomu to jasno že kot najstniku, se mi zdi super,« komentira Županc.

»Pojem obogateti je zelo relativen. Za nekoga je biti bogat prejemati tri tisoč evrov mesečne plače, za drugega pet tisoč, za tretjega 20 tisoč evrov. Plača nikoli ne sme biti edini cilj. Dobro plačilo pride vselej kot rezultat uspešnega dela. Sami si oblikujemo življenje in odločamo, kaj bomo počeli in kako živeli. To je najlepši del vsega,« je prepričana kadrovnica Smrekarjeva.

Mami hoče, da sem zdravnica

Seveda imajo tudi starši želje za svoje otroke. Nekateri si želijo, da bi njihov otrok opravljal poklic, ki je v družbi cenjen in tudi dobro plačan. »Starši svetujejo svojim otrokom pri odločanju za nadaljnje šolanje in tako vplivajo na izbiro poklica,« opažajo na zavodu za zaposlovanje. »Moja mama je vedno v šali govorila, da želi imeti zdravnico v družini,« priznava 16-letna Nadja, ki ji bo morda željo celo izpolnila, saj razmišlja tudi o tem poklicu. Nadja ob tem dodaja, da bi njeni starši podprli njeno odločitev ne glede na izbiro. »Predvidevam, da si starši želijo le to, da bi bila srečna,« meni Leja.

Naj se sami odločijo!

Čeprav starši svojim potomcem želijo vse najboljše, pa naj se o izbiri poklica otroci vseeno odločijo sami. Svojim otrokom bodo starši stvari najbolj olajšali s tem, da jim pomagajo pridobiti čim več kakovostnih, uporabnih informacij o različnih poklicih, svetuje Gregor Županc in še enkrat poudarja, da naj bo odločitev na koncu otrokova. »Gre namreč za njegovo življenjsko pot,« pravi. Včasih mladi od staršev potrebujejo le potrditev, da so se prav odločili, oziroma spodbudno besedo, da se upajo odločati, dodaja Smrekarjeva, ki se je v tej situaciji znašla pred nekaj leti, ko se je za šolanje odločala njena hčerka Eva.

Povejmo jim, da se ne bo svet podrl, če bodo naredili napako pri izbiri poklica. Starši ne bi smeli sprejemati odločitve namesto svojih otrok. Tudi če imamo drugačen pogled, jim moramo pustiti, da gredo svojo pot in da imajo možnost odločanja, meni sogovornica.

* Marja Milič je odgovorna urednica revije Moje finance in vodja finančnega opismenjevanja Finančna šola
0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.