(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Preden ekonomist konča faks, strojnik zasluži 67.200 evrov19

Šestindvajsetletni ekonomist Marko, ki bo vstopil na trg dela po sedmih letih študija, bo strojnika Tineta po višini plače ujel šele pri 54 letih. Kaj se bolj splača – študirati ali delati? Trg dela zdaj okreva, delo pa dobijo predvsem sred­nješolci. In tako bo še nadaljnjih 10 let, kaj storiti?

Zadnji podatki s trga dela so zelo spodbudni. Število brezposelnih je upadlo pod 100 tisoč. Službe torej so. Toda katere profile delodajalci najbolj iščejo danes in katere bodo čez pet ali 10 let? Takrat, ko bodo na trgu dela vaši otroci. Zaradi (pre)velikega vpisa v terciarno izobraževanje se zadnjih 20 let povečuje prepad med povpraševanjem delodajalcev in ponudbo iskalcev zaposlitve s srednješolsko izobrazbo. Zakaj in za koga je to pomembno? Se splača takoj po koncu srednje šole na faks ali na trg dela?

Strojnik Tine in ekonomist Marko

Poglejmo preprost izračun na primeru strojnika Tineta s srednješolsko izobrazbo in diplomiranim ekonomistom Markom.

1. Razlika v plači strojnega tehnika, ki dobi mesečno v povprečju med 800 in 900 evri neto, in diplomiranega ekonomista s plačo med tisoč in 1.100 evri, je samo 200 evrov na mesec.

2. Ekonomist bo na trg dela vstopil pri 26 letih, saj študij v povprečju traja sedem let. Strojni tehnik, ki pride na trg dela z 19 leti, bo do takrat, ko diplomirani ekonomist šele pride na trg dela, imel že sedem let delovne dobe. Zaslužil pa bo v povprečju 67.200 evrov neto plače, brez upoštevanja poviškov, regresa, božičnic.

3. Če bi razlika med njima vso delovno dobo ostajala približno 200 evrov na mesec, bi diplomirani ekonomist svoje prihodke s strojnikom izenačil šele po 28 letih dela. Takrat bo star 54 let. Obstaja pa celo verjetnost, da strojni tehnik med delom konča tudi kakšno fakulteto. Njuna razlika v plači bi se tako lahko izničila ali pa bi strojnik imel celo višjo plačo.

Vroč kader danes in čez 10 let

Zadnjih 20 mesecev je izjemno pozitivnih za trg dela – delodajalci so na podlagi novih naročil in okrevanja gospodarstva dodatno zaposlovali, delojemalci so lažje našli službe. Toda ruši se ravnovesje. Poglejmo, zakaj.

1. Osem služb od 10 je danes na voljo za nižje in srednje izobražene

Trenutna statistika trga dela odseva sliko za vsaj prihodnjih pet do deset let. To zbuja skrb, saj po trenutni statistiki 81 odstotkov oglasov za prosta delovna mesta navaja potrebo zgolj po kadrih s V. stopnjo izobrazbe oziroma nižjo. Po drugi strani pa je kar 48 odstotkov mladih, starih od 19 do 24 let, vključenih v višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Čez palec lahko ocenimo, da se 25 odstotkov vsakoletne generacije brez kakršnekoli potrebe vpiše na višje in visoke šole. Zanje potreb na trgu dela ni niti se ne napovedujejo, vsaj ne v takšnem obsegu. Zakaj je nastala takšna razlika med potrebami in ponudbo, je vprašanje za državo, ki je sprostila oziroma še pospeševala razmah javnih in zasebnih višje- in visokošolskih zavodov, ki po moji oceni velikokrat nimajo realne povezave s trgom dela.

2. 99,4 odstotka podjetij težko dobi kadre

Zaradi vse večjih potreb na trgu dela in napovedane rasti zaposlovanja v prihodnosti si vse več podjetij želi sodelovati s šolskim sistemom in si prek tega rezervirati kakovosten kader. Večinoma gre za družbe z več kot 250 zaposlenimi. Toda teh je le 0,6 odstotka vseh podjetij pri nas. Res pa je, da zagotavljajo okoli 30 odstotkov vseh delovnih mest v državi. Preostali, 99,4 odstotka pravnih oseb, ki zagotavljajo preostalih 70 odstotkov vseh delovnih mest, ima precej težjo nalogo pri pridobivanju kakovostnega kadra.

Je prihodnost izobraževanje ob delu?

V tujini dualni sistem obstaja že vrsto let, pri nas ga šole uvajajo v zadnjem času. Gre za to, da se poleg srednješolskega izobraževanja ponujajo še praktično delo in pridobivanje ter nadgrajevanje izkušenj. Dijaki, ki po srednješolskem izobraževanju pridejo na trg dela, so tako pripravljeni na začetek poklicne kariere. Tak sistem je delna rešitev težav na področju deficitarnih kadrov, ki se bodo ob nespremenjenih razmerah le še poglabljale. Enak oziroma podoben sistem bi morali vpeljati tudi v višje- in visokošolsko izobraževanje, kjer pa bi moral biti poudarek predvsem na delu kot temelju za pridobivanje znanj, tak sistem pa bi morale podpreti višje- in visokošolske ustanove, ki bi skrbele za teoretični del izobraževanja. Toda pot od besed k dejanjem je dolga.

Promocijo privlačnosti vstopa na trg dela po končani srednješolski izobrazbi in nadaljnjega izobraževanja ob delu bi morali začeti že v vrtcih in osnovnih šolah. Tako javne ustanove kot zasebna podjetja bi morali to problematiko obravnavati ciljno in strateško.

Dragi mladi, dragi starši, svetujem vam …

Vstop na trg dela po končani srednješolski izobrazbi je lažji kot po višješolski. Ponudba del je občutno večja, tako da so pogajalska izhodišča za prvo zaposlitev precej boljša. Dobri delodajalci velikokrat strateško vlagajo ter financirajo nadaljnje izobraževanje svojih zaposlenih, če imajo ti dovolj znanja, zanosa in energije. Bliža se februar, ko šole odprejo svoja vrata, zato ne škodi malce prej razmisliti o prihodnosti. To tako in tako radi počnemo ob prehodu v novo leto.

Tilen Prah je izvršni direktor kadrovske agencije Kariera.
19
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.