(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Top 3 rešitve za mlade pri maturi, zapiskih in prevozu

Matura, zapiski, prevoz. to so top »težave«, ki pestijo mlade. Tri inovativne ekipe dijakov in študentov, ki to doživljajo tudi sami, vsak dan, pa so poiskale rešitve in hkrati v tem videle možnost za posel. Eni že služijo, okoli tisočaka, drugi si denarce še obetajo. Kako uporabiti aplikacije za reševanje težav mladih?

Brez mobilnih aplikacij si ne znamo več predstavljati življenja. Sploh mladi so tisti, ki si z njimi velikokrat pomagajo. Da rešujejo svoje mladostniške težave, pa jih tudi sami ustvarjajo. Združujejo se v kreativne ekipe, ki nam s svojimi idejami in znanji poenostavljajo življenja. Mi smo pregledali tri najbolj vroče.

1. MATURA

Rok Behin (vodja ekipe), 21 let – z aplikacijo Maturant (maturant.net)

Ekipo sestavljajo Klemen Zaleznik, Jure Čekon, Jan Veselič, Rok Behin in Štef Morojn.

»Aplikacija, za katero ti mati ne bo težila, da se spravi dol s telefona,« se glasi predstavitveni stavek v videu mlade ekipe, ki je ustvarila aplikacijo Maturant, s katero lahko dijaki inovativno utrjujejo in preverjajo svoje znanje.

  • Od kod ideja? »Pojavila se je, ko sem sam končeval 4. letnik Prve gimnazije v Mariboru in se hkrati pripravljal na maturo,« pravi idejni vodja Rok Behin. »Mladi preživimo velik del dneva na telefonu in začeli smo razmišljati, da bi nam prav prišel pripomoček za učenje, še zlasti pred maturo, ko se nabere velik kup snovi.«
  • Kako deluje? Ob točkovanju pravilnosti odgovorov uporabnik dobi takojšno povratno informacijo o ravni trenutnega znanja, zato natanko ve, kje znanje peša. Z aplikacijo pa lahko produktivno izkoristijo tudi tiste trenutke, ki drugače niso produktivni (na avtobusu, v čakalnici, pri dolgočasni šolski uri ...).
  • Porabljen čas? »Brez slabe vesti lahko rečem, da smo za aplikacijo porabili krepko čez 300 ur. Razvoj aplikacije, vmesnika za preprosto vnašanje vprašanj, baze vprašanj, spletne strani, grafičnega oblikovanja in promocijskega videa je potekal približno pol leta.«
  • Porabljen denar? Za aplikacijo smo porabili tudi 750 evrov lastnih sredstev.
  • Prihodnost? Pred kratkim se je ekipa uvrstili v inkubacijski program Tovarne podjemov v Mariboru, ambicij jim tako ne manjka. »Maturant je trenutno v prvi verziji (MVP-faza). S tem smo želeli testirati zanimanje za aplikacijo in odzive,« pove Rok. Zdaj pripravljajo novo različico, v drugem programskem jeziku, ki bo pokrival operacijske sisteme OS in Android, z razširjeno vsebino in novimi funkcijami. Njihova želja je večji trg.

2. ZAPISKI

Patrik Benčina (vodja ekipe), 17 let – s platformo/aplikacijo Dijačko (dijacko.si)

Ekipo Dijačko sestavljajo Tevž Sedmak, Žan Černe, Luka Gregorn, Patrik Benčina, Luka Poženel.

Razvijajo storitev, ki bo po njihovih besedah dijakom omogočala bolj preprosto medsebojno deljenje zapiskov. »S storitvijo želimo ustvariti dijaško skupnost, ki si bo v prihodnje med seboj pomagala in izboljšala kakovost šolanja,« lahko preberemo na njihovi spletni strani.

  • Od kod ideja? »V naši prvotni skupini je bil sošolec, ki profesionalno trenira nogomet in zaradi rednih treningov oziroma tekem veliko manjka v šoli. Zato pa ima težavo s pomanjkanjem šolskih zapiskov. V sklopu Ustvarjalnikovega podjetniškega krožka smo se tako odločili, da poskušamo rešiti primanjkovanje šolskih zapiskov,« pove dijak Luka Poženel, ki ima v ekipi vlogo programerja. »Med raziskovanjem smo ugotovili, da si dijaki 'nalagajo' in delijo zapiske zelo neurejeno po različnih forumih in FB-skupinah, pa tudi da je v Sloveniji veliko dijakov zaradi dolgotrajne bolezni odsotnih od pouka. To je bil razlog, da spodbudimo dijake, da si pomagamo med seboj.«
  • Porabljen čas? Projekt smo začeli maja 2016. Izvedba je potekala do februarja 2017, saj smo se dijaki prvič zunaj šole srečali z resnejšim programiranjem. Za postavitev takšne spletne platforme ter aplikacije potrebuješ kar nekaj znanja in truda. Žal smo samo dijaki drugih letnikov, tako da se pri izvedbi platforme Dijačko veliko učimo, zato razvoj traja dlje. Testno izdajo želimo končati do konca aprila.
  • Porabljen denar? Do zdaj smo sami vlagali denar, saj vsote niso bile prevelike. Ob zmagi na »startup days« smo prejeli 100 evrov nagrade, in to nam je zadostovalo za začetno delo.
  • Prihodnost? »Kljub vsem oviram smo iz prazne beležnice sami napisali sistem in sprogramirali platformo, na katero smo izjemno ponosni. Cilj je odpreti javne učilnice za dijake, v katerih bi se dijaki, predvsem tisti iz socialno ogroženih družin, srečevali in inštruirali drug drugega,« pove Luka. V prihodnjem letu pa si želijo ustvariti sistem tako, da bo lahko dijak popravil zapiske svojega sošolca oziroma jih nadgradil.

3. VOZNI REDI

Matej, Uroš, Tomaž, Sašo, Matija (23–18 let) – z aplikacijo Marprom

Ekipo Marprom sestavljajo Sašo Pavlič, Tomaž Leopold in Uroš Štok z Ivanko Lesjak, profesorico in mentorico na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor.

Razvili so aplikacijo za spremljanje avtobusov, javno podjetje Marprom pa jim je v soglasju z mestno občino Maribor dodelilo nagrado v višini tisoč evrov neto.

  • Od kod ideja? »Mesto Maribor ima že dolgo dobro razvit mestni potniški promet, vendar smo imeli občutek, da ni prave interakcije med podjetjem in vozači, zato smo sklenili nekaj storiti glede tega. Naš član ekipe Sašo je bil reden uporabnik avtobusnih storitev in je pomislil, da bi lahko razmišljali v smeri kakšne aplikacije ali spletnega vmesnika,« povedo.
  • Začetki? Ob nastajanju aplikacije smo se udeležili podjetniškega vikenda v Novem mestu, na katerem smo tudi zasedli prvo mesto. To je bila potrditev, da razmišljamo in delamo v pravi smeri. Nato smo se začeli pogovarjati z mestno občino Maribor in hitro našli skupni interes. Aplikacijo smo razvili za operacijski sistem Android in jo z začetkom novega šolskega leta tudi javno ponudili v trgovini Play.
  • Potreben čas? Težko je natančno oceniti, je bil pa razvoj aplikacije od ideje do postavitve dolg postopek, sploh zato, ker nismo imeli pretiranih izkušenj pri razvijanju projektov na mobilnih napravah, poleg tega smo aplikacijo razvijali postopoma.
  • Porabljen denar? »Licenca za razvijalce pri Googlu je stala približno 25 evrov,« povedo. Stroškov bi lahko bilo več, recimo z licenco Google Maps, vendar so si fantje zaradi programerskega znanja ta strošek »prihranili«.
  • Prihodnost? »Z Marpromom smo se dogovarjali, katere funkcije bi lahko dodali v aplikacijo, prav tako nameravamo razviti aplikacijo za sisteme iOS. Ti načrti se bodo začeli uresničevati, ko se z Marpomom dogovorimo o vseh podrobnostih. Trenutno se aplikacija redno posodablja, upoštevamo vsako mnenje uporabnikov, čeprav nekaterih predlogov na trenutni stopnji žal ni možno upoštevati, saj bi razvoj določenih algoritmov vzel veliko časa in bi bile precejšnje finančno breme.«

Vroče med mladimi, pa ne zaradi morebitnih zaslužkov

Mladi se zelo zanimajo za projekte, kot je razvoj platform ali aplikacij, opaža profesorica in mentorica na Srednji elektroračunalniški šoli Maribor Ivanka Lesjak (tudi pri projektu Marprom). »V tem vidijo tudi zaslužek, zato jih to izredno motivira, toda zaslužek ni edini motivator,« poudari. »Mlade spodbujamo v podjetniško okolje zaradi splošne klime v okolju, predvsem pa zaradi odkrivanja in razvijanja njihovih sposobnosti, njihove inovativnosti, ki je ne manjka, le ne izrazijo se v ustaljenem učnem procesu, ki je olesenel.« Podjetništvo je življenjski slog. To ni delo za osem ur na dan, opozarja Ivanka Lesjak.

Kdaj »zagrabiti« idejo?

Po glavi nam šviga na stotine idej, kdaj pa prepoznamo tisto pravo in jo zgrabimo z vsemi štirimi? »Najbolje je, da gremo takoj, ko se nam porodi ideja, na ulico spraševat o tej ideji, še bolje pa je, da zanjo poskušamo dobiti prednaročila. Več naključnih ljudi ko vprašamo, bolj nam bo jasno, ali je ideja dobra oziroma ali jo je treba spremeniti ali dodelati,« svetuje Nejc Konjevič, mentor pri Ustvarjalniku. S tem, da je edino pravo in realno sito za ideje trg, se strinja tudi Matjaž Kovačič. »Srečali bodo veliko kvazistrokovnjakov, ki bodo želeli povedati svoje mnenje, a to je samo eno mnenje. Zato z idejo čim prej na trg, med kupce in pridobiti čim več mnenj. Ne nazadnje je za uspeh ideje potreben relativno majhen odstotek celotnega trga,« meni Matjaž Kovačič, start-up mentor.

Prava ekipa in mentor

Tovrstno delo je predvsem timsko, zato je treba »člane« izbirati pametno. Potreben pa je tudi dober mentor. »Ekipa mora imeti vse potrebne kompetence za izpeljavo projekta, prav tako pa mora biti mentor domač na področju, s katerim se ekipa ukvarja,« razloži Konjevič. Pravi tudi, da je skoraj prepričan, da ima vsak že uspešni podjetnik željo pomagati mlajšemu podjetniku. »Naloga mlajšega podjetnika pa je, da na podlagi ideje ali produkta naredi seznam možnih mentorjev in naveže stik.« Matjaž Kovačič meni, da je bistvo iskanja ekipe krepitev lastnih slabosti oziroma pomanjkljivosti. »Naj se ne povezujejo izključno po všečnosti (s kolegi), ampak z ljudmi, ki jim dajejo nove izzive in jih potiskajo naprej. Mentor pa naj bo oseba z bogatimi izkušnjami, ne samo v poslu, ampak tudi pri delu z ljudmi. Gledajo naj, da so jim mentorji na voljo in imajo občutek za delo z mladimi,« še svetuje Kovačič.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.