(intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar (intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar Na spletu je cel kup zgodb mladih o tem, kako so postali milijonarji, ne da bi dvignili mezinček. Sliši se sanjsko, kajne?
Za kazen pa brez žepnine! Za kazen pa brez žepnine! Včasih starši preprosto ne vedo, kako ukrotiti svoje otroke, in posegajo po zares drastičnih ukrepih. »hišni zapor« je zdaj le dodatek, bolj boli odvzem tehnike, najbolj pa udari odvzem žepnine, pravi 17-letni maks.
Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Ne boste verjeli, kakšne inovativne ideje kapnejo mladim v 24 urah! Izumili so naročnino za ležišča, iznašli center za igranje igric, cocktomat in cocktailjado – mešanje koktajlov iz cockte, pa tudi inovativno prodajo osnovnih kosov oblačil prek družbenih omrežij. Za svoje ideje so dobili tisočaka in tudi možnost sodelovanja s podjetjem pri dejanski izvedbi.
Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Čeprav se zdi, da nihče ne potuje več z avtoštopom, se motite. Gea je s fantom za dvomesečno potovanje iz Slovenije do Maroka za prevoz odštela le 100 evrov, Jure je prepotoval Balkan z le 20 evri, urban pa do Ukrajine skoraj ni porabil centa.
Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Znanje tujih jezikov je postalo vrednota, ki šteje v življenju in poklicu. več jezikov znaš – več veljaš! mladi se tega zavedajo, zato se jezikov pridno učijo. zanimivo pa je, da nekateri začnejo že pri osmih mesecih starosti.
Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Nekateri mladi se lahko pohvalijo, da so pri svojih 20 letih videli že kar nekaj sveta. Kako si lahko to privoščijo? Delajo in varčujejo. Številni pa se vseeno za daljše počitnice priklopijo staršem, saj je to bolj udobno in ugodno. Pofirbcali smo, kako bodo mladi preživeli 10 tednov počitnic.
Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Čempijons, L'mone, Powerpuff in Žabice oziroma 4 ekipe podjetnih študentov, ki so na dogodku Innovative All-nighter nekaterim dobro poznanim podjetjem zgolj v 24 urah kot »na pladnju« postregle zmagovite in izvirne rešitve za njihove blagovne znamke.

Mladi, iščete poletno delo? Preverite, kje in koliko lahko zaslužite

Če bi radi med 10-tedenskimi počitnicami poleg počitnikovanja tudi zaslužili kakšen evro, je zdaj pravi čas, da greste v lov za službo. Podjetja že iščejo svoje poletne pomočnike. Izbira je zdaj tudi bolj pestra! Preverite, kakšne so urne postavke.

Mladi verjetno že odštevate tedne do konca še enega šolskega leta. Potem pa sledi 10 tednov brezskrbne poletne »uživancije«. Toda, počitnice niso samo za počivanje, ampak tudi čas za nabiranje novih znanj, delovnih izkušenj. A delo ne bo prišlo samo od sebe ... Zato že zdaj zavihajte rokave in se lotite iskanja počitniškega dela. Ne čakajte na zadnji trenutek!

Ana, že zdaj začni iskati delo

Sedemnajstletna Ana pravi, da bo letos prvič poiskala delo, da si bo lahko plačala maturantski izlet in del vozniškega izpita. »Za začetek bi bila pri­pravljena delati karkoli, saj sem še brez delovnih izkušenj. Če bi lahko izbirala, pa bi rada delala v animacijskem studiu,« pravi. Ani svetujemo, naj že zdaj zaviha rokave in se loti iskanja dela. Pred počitnicami raznovrstnost in število del vedno naraste, saj je to obdobje izpitov in študenti nimajo toliko časa za delo, opažajo na študentskih servisih. »Proti koncu junija se študentom čas sprosti, pridružijo se jim tudi dijaki in takrat število prostih del, ki so na voljo, upade,« opaža Saša Praček iz e-Študentskega servisa. Mladim, ki bi radi poleti delali, svetuje, naj se ozirajo po ponudbi že prej, saj je potem okrnjena.

Tari delo poiskala mama, Maj pa si ga je sam

Mladi se do poletnega dela lahko dokopljejo različno. Recimo Maj je lani opravljal prakso v zavarovalnici, in ker so bili tam z njim zadovoljni, so mu ponudili tudi opravljanje počitniškega dela. Nekaterim delo poiščejo ali vsaj predlagajo starši. Recimo Tari, ki je lani delala prvič, je za službo urejanja gradbene dokumentacije povedala mama. Ambrož pa je delo poiskal kar v družinskem podjetju, da se staršem oddolži, ker mu financirajo njegov hobi – gorsko kolesarjenje.

Sicer pa večina mladih delo poišče prek študentskih servisov. »Približno 60 odstotkov mladih se vsako leto odloča za eno od oblik poletnega dela,« opaža Saša Hrženjak iz študentskega servisa M Servis. Lani je prek e-Študentskega servisa poleti delalo okoli 43 tisoč mladih, večina je bila študentov, okoli petina pa dijakov. Anita Ovčar iz servisa Študentski.si pa zanimivo opaža, da se za počitniško delo odloča vse manj dijakov in študentov v primerjavi s prejšnjimi leti, prav tako pa tudi za krajši čas. »Večinoma dijaki opravljajo počitniško delo 14 dni med počitnicami,« pove. Za včlanitev v študentski servis mladi potrebujejo le potrdilo o vpisu in veliko želje po delu. Po osveženi ponudbi del lahko brskajo prek spleta, nekateri servisi imajo tudi mobilne aplikacije.

Maj zaslužil 200 evrov

Maj, ki je lani pol meseca delal v zavarovalnici, je zaslužil 200 evrov. »Želel sem učinkovito porabiti prosti čas, kaj novega videti, se naučiti ter, da, zaslužiti nekaj denarja, ki vedno pride prav,« pravi. Tara pravi, da bo letos morala delati, ker želi sofinancirati maturantski izlet in plačilo za opravljanje vozniškega izpita. In kaj lahko pričakuje? Povprečne urne postavke se gibljejo navadno okoli štiri evre neto, razlikujejo pa se tudi glede na regijo oziroma vrsto dela (podrobneje v tabeli). Recimo pa, da mladi v povprečju lahko računajo na štiri evre povprečne urne postavke, kar v primeru osemurnega delovnika v celem mesecu nanese 640 evrov. Najnižja urna postavka je zakonsko določena pri 4,53 evra bruto za uro. »Z najnižjo urno postavko je plačanih približno 20 odstotkov vseh del,« dodaja Saša Praček. Najvišja lahko seže tudi do 10 evrov na uro, vendar pa gre tu tudi za specifična znanja. »Mladi se zelo hitro odločijo tudi za dela, ki so dobro plačana, in za dela, za katera se izobražujejo, denimo študent elektrotehnike se bo odločil za delo na področju elektrotehnike, ker ve, da potrebuje delovne izkušnje in so te dobra referenca, ko bo iskal redno zaposlitev,« pojasnjuje Saša Hrženjak iz študentskega servisa M Servis. Fantje povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih, saj v kratkem času lahko zaslužijo več, dodaja Pračkova.

Kje pa je največja ponudba del? »Najpogosteje gre za pomoč v trgovini, lažja administrativna dela, pomoč pri strežbi, delo v skladišču, pomoč na bencinskem servisu,« našteva Anita Ovčar, Študentski.si, nekaj primerov del, ki so na voljo med počitnicami.

In kaj mladi naredijo z denarjem?

Tara, ki je lani delala prvič, je zaslužek porabila za zabave, oblačila. Vložila pa je tudi v nakup šivalnega stroja in blago. Maj ga je imel za žepnino za maturantski izlet v Grčijo, del pa je vložil tudi v financiranje njegove strasti – ribolov. Ambrož je porabil denar za startnine za tekmovanja iz gorskega kolesarjenja. Vsi omenjajo tudi, da so del prihranili za rezervo.

Delo ni vse, nujna je tudi zabava

Mladi izkoristite počitnice za pridobivanje novih izkušenj, znanj, kar vam bo še kako prav prišlo pri iskanju prve zaposlitve. Toda ne pozabite na zabavo. Psihologi jo celo priporočajo. »Zabava je v adolescenci razvojna potreba. Danes zaradi nevroznanosti vemo, da spodbuja zdrav razvoj možganov. Mladi se torej morajo zabavati,« opozarja psihoterapevt Albert Mrgole iz zavoda Vezal.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.