(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Mladi, iščete poletno delo? Preverite, kje in koliko lahko zaslužite

Če bi radi med 10-tedenskimi počitnicami poleg počitnikovanja tudi zaslužili kakšen evro, je zdaj pravi čas, da greste v lov za službo. Podjetja že iščejo svoje poletne pomočnike. Izbira je zdaj tudi bolj pestra! Preverite, kakšne so urne postavke.

Mladi verjetno že odštevate tedne do konca še enega šolskega leta. Potem pa sledi 10 tednov brezskrbne poletne »uživancije«. Toda, počitnice niso samo za počivanje, ampak tudi čas za nabiranje novih znanj, delovnih izkušenj. A delo ne bo prišlo samo od sebe ... Zato že zdaj zavihajte rokave in se lotite iskanja počitniškega dela. Ne čakajte na zadnji trenutek!

Ana, že zdaj začni iskati delo

Sedemnajstletna Ana pravi, da bo letos prvič poiskala delo, da si bo lahko plačala maturantski izlet in del vozniškega izpita. »Za začetek bi bila pri­pravljena delati karkoli, saj sem še brez delovnih izkušenj. Če bi lahko izbirala, pa bi rada delala v animacijskem studiu,« pravi. Ani svetujemo, naj že zdaj zaviha rokave in se loti iskanja dela. Pred počitnicami raznovrstnost in število del vedno naraste, saj je to obdobje izpitov in študenti nimajo toliko časa za delo, opažajo na študentskih servisih. »Proti koncu junija se študentom čas sprosti, pridružijo se jim tudi dijaki in takrat število prostih del, ki so na voljo, upade,« opaža Saša Praček iz e-Študentskega servisa. Mladim, ki bi radi poleti delali, svetuje, naj se ozirajo po ponudbi že prej, saj je potem okrnjena.

Tari delo poiskala mama, Maj pa si ga je sam

Mladi se do poletnega dela lahko dokopljejo različno. Recimo Maj je lani opravljal prakso v zavarovalnici, in ker so bili tam z njim zadovoljni, so mu ponudili tudi opravljanje počitniškega dela. Nekaterim delo poiščejo ali vsaj predlagajo starši. Recimo Tari, ki je lani delala prvič, je za službo urejanja gradbene dokumentacije povedala mama. Ambrož pa je delo poiskal kar v družinskem podjetju, da se staršem oddolži, ker mu financirajo njegov hobi – gorsko kolesarjenje.

Sicer pa večina mladih delo poišče prek študentskih servisov. »Približno 60 odstotkov mladih se vsako leto odloča za eno od oblik poletnega dela,« opaža Saša Hrženjak iz študentskega servisa M Servis. Lani je prek e-Študentskega servisa poleti delalo okoli 43 tisoč mladih, večina je bila študentov, okoli petina pa dijakov. Anita Ovčar iz servisa Študentski.si pa zanimivo opaža, da se za počitniško delo odloča vse manj dijakov in študentov v primerjavi s prejšnjimi leti, prav tako pa tudi za krajši čas. »Večinoma dijaki opravljajo počitniško delo 14 dni med počitnicami,« pove. Za včlanitev v študentski servis mladi potrebujejo le potrdilo o vpisu in veliko želje po delu. Po osveženi ponudbi del lahko brskajo prek spleta, nekateri servisi imajo tudi mobilne aplikacije.

Maj zaslužil 200 evrov

Maj, ki je lani pol meseca delal v zavarovalnici, je zaslužil 200 evrov. »Želel sem učinkovito porabiti prosti čas, kaj novega videti, se naučiti ter, da, zaslužiti nekaj denarja, ki vedno pride prav,« pravi. Tara pravi, da bo letos morala delati, ker želi sofinancirati maturantski izlet in plačilo za opravljanje vozniškega izpita. In kaj lahko pričakuje? Povprečne urne postavke se gibljejo navadno okoli štiri evre neto, razlikujejo pa se tudi glede na regijo oziroma vrsto dela (podrobneje v tabeli). Recimo pa, da mladi v povprečju lahko računajo na štiri evre povprečne urne postavke, kar v primeru osemurnega delovnika v celem mesecu nanese 640 evrov. Najnižja urna postavka je zakonsko določena pri 4,53 evra bruto za uro. »Z najnižjo urno postavko je plačanih približno 20 odstotkov vseh del,« dodaja Saša Praček. Najvišja lahko seže tudi do 10 evrov na uro, vendar pa gre tu tudi za specifična znanja. »Mladi se zelo hitro odločijo tudi za dela, ki so dobro plačana, in za dela, za katera se izobražujejo, denimo študent elektrotehnike se bo odločil za delo na področju elektrotehnike, ker ve, da potrebuje delovne izkušnje in so te dobra referenca, ko bo iskal redno zaposlitev,« pojasnjuje Saša Hrženjak iz študentskega servisa M Servis. Fantje povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih, saj v kratkem času lahko zaslužijo več, dodaja Pračkova.

Kje pa je največja ponudba del? »Najpogosteje gre za pomoč v trgovini, lažja administrativna dela, pomoč pri strežbi, delo v skladišču, pomoč na bencinskem servisu,« našteva Anita Ovčar, Študentski.si, nekaj primerov del, ki so na voljo med počitnicami.

In kaj mladi naredijo z denarjem?

Tara, ki je lani delala prvič, je zaslužek porabila za zabave, oblačila. Vložila pa je tudi v nakup šivalnega stroja in blago. Maj ga je imel za žepnino za maturantski izlet v Grčijo, del pa je vložil tudi v financiranje njegove strasti – ribolov. Ambrož je porabil denar za startnine za tekmovanja iz gorskega kolesarjenja. Vsi omenjajo tudi, da so del prihranili za rezervo.

Delo ni vse, nujna je tudi zabava

Mladi izkoristite počitnice za pridobivanje novih izkušenj, znanj, kar vam bo še kako prav prišlo pri iskanju prve zaposlitve. Toda ne pozabite na zabavo. Psihologi jo celo priporočajo. »Zabava je v adolescenci razvojna potreba. Danes zaradi nevroznanosti vemo, da spodbuja zdrav razvoj možganov. Mladi se torej morajo zabavati,« opozarja psihoterapevt Albert Mrgole iz zavoda Vezal.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.