(intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar (intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar Na spletu je cel kup zgodb mladih o tem, kako so postali milijonarji, ne da bi dvignili mezinček. Sliši se sanjsko, kajne?
Za kazen pa brez žepnine! Za kazen pa brez žepnine! Včasih starši preprosto ne vedo, kako ukrotiti svoje otroke, in posegajo po zares drastičnih ukrepih. »hišni zapor« je zdaj le dodatek, bolj boli odvzem tehnike, najbolj pa udari odvzem žepnine, pravi 17-letni maks.
Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Preverite, kakšne podjetniške čudeže so ustvarili mladi v le 24 urah Ne boste verjeli, kakšne inovativne ideje kapnejo mladim v 24 urah! Izumili so naročnino za ležišča, iznašli center za igranje igric, cocktomat in cocktailjado – mešanje koktajlov iz cockte, pa tudi inovativno prodajo osnovnih kosov oblačil prek družbenih omrežij. Za svoje ideje so dobili tisočaka in tudi možnost sodelovanja s podjetjem pri dejanski izvedbi.
Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka Čeprav se zdi, da nihče ne potuje več z avtoštopom, se motite. Gea je s fantom za dvomesečno potovanje iz Slovenije do Maroka za prevoz odštela le 100 evrov, Jure je prepotoval Balkan z le 20 evri, urban pa do Ukrajine skoraj ni porabil centa.
Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati? Znanje tujih jezikov je postalo vrednota, ki šteje v življenju in poklicu. več jezikov znaš – več veljaš! mladi se tega zavedajo, zato se jezikov pridno učijo. zanimivo pa je, da nekateri začnejo že pri osmih mesecih starosti.
Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Mladi, ki so videli skoraj ves svet. Kako jim je to uspelo? Nekateri mladi se lahko pohvalijo, da so pri svojih 20 letih videli že kar nekaj sveta. Kako si lahko to privoščijo? Delajo in varčujejo. Številni pa se vseeno za daljše počitnice priklopijo staršem, saj je to bolj udobno in ugodno. Pofirbcali smo, kako bodo mladi preživeli 10 tednov počitnic.
Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Študentje v 24 urah ustvarili podjetniški »čudež« Čempijons, L'mone, Powerpuff in Žabice oziroma 4 ekipe podjetnih študentov, ki so na dogodku Innovative All-nighter nekaterim dobro poznanim podjetjem zgolj v 24 urah kot »na pladnju« postregle zmagovite in izvirne rešitve za njihove blagovne znamke.

Vroči jeziki za mlade. kaj se najbolj splača znati?

Znanje tujih jezikov je postalo vrednota, ki šteje v življenju in poklicu. več jezikov znaš – več veljaš! mladi se tega zavedajo, zato se jezikov pridno učijo. zanimivo pa je, da nekateri začnejo že pri osmih mesecih starosti.

»Angleščino sem se začel učiti v šoli kot obvezni predmet, nemščino pa samostojno, sprva na predlog staršev. To mi je omogočilo sodelovanje pri različnih tujejezičnih projektih. Tako sem tekmoval pri mednarodnem projektu Jugend Debattiert International (nemška debata),« nam je uporabno vrednost jezika zaupal najstnik Janko Starič. S tem, ko se je udeležil tekmovanja, je izboljšal nemščino, seveda pa je spoznal tudi veliko ljudi, s katerimi je laže navezal stik, ker so vsi znali nemško. »Stiki z ljudmi iz tujine ti lahko koristijo, če ne drugega zato, da spoznaš nove prijatelje in dobiš izkušnjo o njihovih kulturah,« pojasni.

Dijakinja Angelika Kirar pravi, da ji znanje tujih jezikov koristi predvsem zato, ker veliko potujejo. »Če govoriš angleško, te bodo razumeli povsod, v Mjanmaru, Indoneziji ali Avstriji. Več jezikov pa mi pomaga svet videti z različnih zornih kotov.«

Zanimiva je tudi zgodba Joeja Changa, študenta, ki je delal tudi kot novinar na Financah. Slovenščina je zdaj zanj jezik okolja, angleščino se je naučil prek spleta in ob gledanju televizije, nemščine zaradi sorodnikov in bližine Avstrije in Nemčije, francoščine pa zato, ker je želel znati vsaj en romanski jezik, da lahko bere francoska dela v izvirniku. »Znanje jezikov pa je zelo uporabno tudi pri iskanju dela. Sumim namreč, da so me na Financah zaposlili ravno zaradi znanja kitajščine,« zadovoljno doda.

Da znanje tujih jezikov resnično koristi, dokazujejo tudi starejši. Denimo 42-letni Dejan Stevanovič je zaposlen v mednarodnem podjetju Julon: »Tuji jezik mi pomaga pri komunikaciji s tujimi poslovnimi partnerji, pri reševanju tehničnih problemov, dogovorih s tujimi dobavitelji in podobno.« Poudarja pa, da bi bilo brez veselja do učenja tujih jezikov zanj veliko teže. Po njegovem mnenju bi moral človek govoriti najmanj dva svetovna jezika in še enega bolj specifičnega, denimo ruskega, japonskega, kitajskega.

Kdaj začeti?

V slovenskih osnovnih šolah se lahko otroci tujega jezika učijo že v prvem razredu, a to ni obvezno, pravijo na šolskem ministrstvu. Prvi tuji jezik je obvezen v drugem razredu, v četrtem pa si lahko otroci izberejo drugi tuji jezik kot neobvezen izbirni predmet. Prvi tuji jezik je najpogosteje angleščina, za drugega lahko šolarji najpogosteje izbirajo med nemščino, italijanščino, španščino in še čim. Nekateri otroci pa se s tujim jezikom seznanijo že v vrtcu ali pa še prej.

Kaj izbrati?

Kateri jezik naj se začnejo mladi učiti, da jim bo v prihodnje najbolj koristil? »Največ zanimanja v zadnjih mesecih je za nemščino, celo več kot za angleščino, ki je prav tako zelo priljubljena. Spet raste tudi povpraševanje po italijanščini in španščini, kar kaže, da se ljudje spet odločajo za učenje jezikov tudi za zabavo in potovanje, ne zgolj za kariero,« opaža Matija Kovač, direktor Jezikovne akademije. Čeprav se je v minulih letih veliko govorilo o koristih, ki jih prinaša znanje kitajskega ali arabskega jezika, pa je zanimanja za te jezike še vedno sorazmerno malo, dodaja.

»Znanje angleščine je že samoumevno, znanje vsaj dveh tujih jezikov pa je ključen pogoj za zaposlitev,« poudari tudi Klavdija Kosmač Toplišek, direktorica jezikovne šole Lingula. Več kot tretjina delodajalcev zahteva celo znanje vsaj treh tujih jezikov – zaželena je nemščina in še kak drug jezik.

Kako pa je z jeziki na fakultetah? Na filozofski fakulteti opozarjajo, da študent med študijem usvoji ne le komunikacijskega znanja, temveč tudi zgodovino, književnost, družbene značilnosti okolja ter tako pridobi širino različnih znanj. Zato poudarjajo, da odločitve posameznika za določen jezikovni študijski program nikakor ni mogoče vrednotiti enoplastno in z vidika kapitala oziroma s stališča »se splača«.​

Po znanje v jezikovno šolo

Starši se zavedajo, kako pomembno je znanje jezikov, zato otroke vpisujejo v jezikovne šole. Za to pa morajo včasih kar globoko seči v žep. Dvanajsturni mesečni tečaj tujega jezika pri Jezikovni akademiji stane 65,9 evra, 90-urni tečaj v skupini s šest do osem tečajniki na ravni A1 do B1 v Linguli od 580 evrov. Še vedno se največ tečajnikov v Linguli uči angleško, sledijo nemščina, španščina, francoščina in italijanščina. V jezikovni šoli Yurena v Novem mestu stane 60-urni skupinski tečaj katerekoli stopnje znanja jezika 342 evrov brez DDV.

Najhitreje do znanja

Po drugi strani pa individualno učenje omogoča najhitrejši napredek. V Jezikovni akademiji pravijo, da so prednosti individualnega tečaja, da ta poteka po urniku in na lokaciji, ki jo izbere naročnik sam, to pa je lahko doma, v službeni pisarni … »Hkrati vsebino tečaja v celoti prilagodimo potrebam stranke, kar pomeni, da je individualni tečaj kljub višji ceni bistveno učinkovitejši in zato zelo primeren za osebe, ki imajo manj časa in želijo hitreje napredovati,« pojasnijo. Individualni tečaj stane od 24,50 evra na učno uro. Če pa tečaj ni namenjen le enemu posamezniku, je dobro vsaj to, da je skupina čim manjša: »Zato v naši jezikovni šoli v skupini ni nikoli več kot osem udeležencev,« pravijo v Linguli.

»Najhitreje se naučimo jezika prek pogovora, brez prevajanja, tako da se v tuj jezik kar 'potopimo',« meni tudi Klavdija Kosmač Toplišek in doda: »Ljudje smo tudi vizualna bitja in slike so eno od orodij, ki nam zelo pomaga pri lažjem razumevanju pomena. Slika je nenadomestljiva, zato smo pri nas v vseh 18 razredov pripeljali najsodobnejšo tehnologijo – interaktivne zaslone. Po zaslugi atraktivnih vsebin imajo tečajniki več idej za še aktivnejšo udeležbo pri pogovoru in sodelovanje. Sodobna tehnologija s preglednimi, dinamičnimi in odzivnimi vsebinami e-knjig na velikem zaslonu spodbuja sodelovanje in zvišuje motivacijo.«

Kako dokazati svoje znanje

Aktivno znanje jezika lahko dokažeš zgolj s potrdilom oziroma certifikatom. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je mogoče opravljati izpite iz široke palete tujih jezikov, klasičnih in modernih, evropskih in neevropskih. Cena izpita z DDV znaša 123 evrov. Vsak jezik ima svoje značilnosti in posebnosti, zato se lahko preverjanja znanja posameznih jezikov med seboj malce razlikujejo. Za vse pa velja, da med opravljanjem izpita za pridobitev potrdila o aktivnem znanju tujega jezika kandidat pokaže tako svoje receptivne kot produktivne zmožnosti. Izpraševalec preverja, koliko kandidat razume govorjeno in pisano besedilo, in seveda tudi, kako sam tvori govorna in pisna besedila – kandidat torej opravi ustni izpit, test slušnega in bralnega razumevanja ter napiše pisni izdelek. Med pravkar potekajočo prenovo si prizadevajo, da bi izpite iz različnih jezikov kar najbolj poenotili, potrdila pa prilagodili opisnikom skupnega evropskega jezikovnega okvira, ki jih pri vrednotenju oziroma ocenjevanju izkazanega znanja uporabljajo izpraševalci.

Kako pa je pri zasebnih jezikovnih šolah? V Jezikovni akademiji vsi otroci na koncu tečaja prejmejo potrdilo o obiskovanju tečaja z navedeno stopnjo znanja. Ker pa se zavedajo, da je v sodobnem času še posebno pomemben tudi formalni dokaz o doseženih kompetencah, so tečaje oblikovali tako, da otroke pripravljajo tudi na opravljanje izpitov YLE univerze v Cambridgeu. Po opravljeni stopnji otroka prijavijo na enega izmed izpitov, ki jih izvaja British Council v Ljubljani. Izvajajo tudi priprave za pridobitev mednarodnih certifikatov univerze v Cambridgeu in Goethe Instituta, cene teh certifikatov pa so odvisne od ravni, ki jo želite s certifikatom dokazati, in se gibljejo okoli 200 evrov.

Direktorica Lingule Klavdija Kosmač Toplišek pravi, da je strošek odvisen od certifikata in od jezika. Za angleščino znaša na primer izpit CAE 222 evrov, TOEFL 170 evrov, izpit IELTS pa 225 evrov. Nemški izpit Goethe-Zertifikat B2 znaša 155 evrov, Goethe-Zertifikat C1 pa 175 evrov.

Naložba za prihodnost

Jezikovne šole v zadnjih letih opažajo občutno rast zanimanja za tečaje. Lani se je denimo tečajev na Jezikovni akademiji udeleževalo več kot tisoč oseb. To kaže na zavedanje, predvsem mladih, o pomenu znanja tujih jezikov za karierne možnosti, čedalje pogosteje pa tudi za potrebe dela v tujini. Naložba za prihodnost torej, ki se jo splača izkoristiti.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.