(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Štoparske zgodbe: kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka

Čeprav se zdi, da nihče ne potuje več z avtoštopom, se motite. Gea je s fantom za dvomesečno potovanje iz Slovenije do Maroka za prevoz odštela le 100 evrov, Jure je prepotoval Balkan z le 20 evri, urban pa do Ukrajine skoraj ni porabil centa.

Gea, Jure in Urban z avtoštopom potujejo že več let, za njimi je veliko štoparskih zgodb in na tisoče kilometrov. Čeprav štoparji poudarjajo, da finančni vidik ni med najpomembnejšimi razlogi za takšno možnost potovanja, smo želeli to »kulturo« vsaj malce spoznati tudi s tega vidika, saj so prihranki precejšnji. Ko nekdo za dvomesečno potovanje za prevoz odšteje približno 100 evrov, veš, da gre za človeka z bogato zgodbo.

Je treba kdaj avtoštop tudi plačati?

Nekako naj bi veljalo, da je prevoz na štop zastonj. A je to včasih odvisno tudi od države. »V Evropi sta recimo zelo specifični Bolgarija in Romunija, kjer imajo navado, da se vozniku da nekaj denarja simbolične vrednosti. Recimo za 100 kilometrov podariš okoli tri evre,« razloži 22-letna Gea. Jure meni, da vozniku »poplačaš« z dobro voljo, družbo in pogovorom, kar je včasih vredno več od denarja. Štoparji po končani vožnji namreč nimajo navade, da sami od sebe ponudijo denar. »Zgodi se tudi, da ti vozniki ponudijo prevoz za plačilo, a take ponudbe navadno zavrnem,« prizna Jure. »Nekaterim ljudem bi zaradi čudovite izkušnje z veseljem plačal za prevoz, morda s kavo ali kosilom, a seveda ponudbo zavrnejo in te namesto tega oni povabijo na kosilo. Kontrast človeške gostoljubnosti in negostoljubnosti me vedno znova preseneča, tako v pozitivni kot v negativni luči,« pove Urban Mislej.

Štopanje postaja trend

Medtem ko naši sogovorniki vidijo v štopanju tudi nekaj živ­ljenjsko globljega, se ponekod avtoštop kaže tudi kot trend. V nekaterih državah, kot so Rusija, Latvija, Ukrajina in Nemčija, celo organizirajo različna štoparska tekmovanja. Vseeno pa štopanje ni v takšnem razmahu, kot je bilo v času naših mam in očetov v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko so vsi potovali z avtoštopom. Gea Gračner meni, da so razlog za to danes tudi izjemno poceni letalske vozovnice, saj lahko mladi za nekaj deset evrov potujejo precej lagodno in ugodno.

Sodobno lovljenje prevozov prek spleta

Danes obstaja cel kup platform, ki omogočajo cenejše prevoze. A v tem primeru ne gre za štopanje, ampak voznik v zameno pričakuje plačilo. Pri nas je med mladimi zelo priljubljena platforma prevozi.org, obstajajo pa še peljime.si, najdiprevoz.si. Urban Mislej pravi, da gre vsekakor za dobro alternativo dotrajanim avtobusnim in železniškim povezavam, a da nikakor ni to alternativa avtoštopu, kot radi oglašujejo na strani. »V prvih letih delovanja, ko sem bil še dijak, sem stran zelo rad uporabil za nočne prevoze s koncertov iz Ljubljane do Postojne, šlo je večinoma za študente, ki so se pogovarjali s tabo, vedno je padla debata,« pove Urban. Pravi, da je zdaj drugače. »Čeprav se je povečalo število prevozov, je med njimi veliko takih, ki so na službeni poti in si ne želijo pogovora s tabo kot človek s človekom.« Urban pravi, da je danes to postala storitev, pokličeš, se pelješ, plačaš, in to je to. »Seveda so tudi izjeme, ampak v glavnem gre v tej smeri,« komentira Postojnčan. Dvaindvajsetletna Gea celo meni, da so tovrstni prevozi pripomogli k rahlemu »uničenju« kulture štopanja. »In če dobro pomisliš, tudi takšen prevoz kar nekaj stane – ne samo vlak, avtobus. Glede 'nevarnosti' štopanja pa – saj tudi pri prevozih.org nikoli ne veš, kdo te bo peljal do želenega cilja,« pripomni Gea.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.