Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?
Kako bi mladi prodajali mladim Kako bi mladi prodajali mladim Kako mladi nakupujejo? Sta Instagram in Facebook pomembna? Študenti so o nakupovalnih navadah mladih razmišljali na dogodku innovative all-nighter, kjer so v 24 urah podjetjem pripravili strategijo za osvajanje mladih. Predstavljamo zmagovalce.
Mladi, carji e-nakupov. kako klikajo in lovijo ugodnosti Mladi, carji e-nakupov. kako klikajo in lovijo ugodnosti Skoraj polovica Slovencev nakupuje prek spleta, od tega kar 70 odstotkov mladih med 16. in 30. letom, večina za nakupe porabi okoli 50 evrov. Največkrat si priklikajo oblačila, kozmetiko, dodatke za telefon, tudi potrebščine za šolo. Nekateri so se tudi že opekli. Kaj pa starši pravijo na to?
Izkušnja študentke v tujini: goljufija pri najemu stanovanja za dva tisočaka me je izučila Izkušnja študentke v tujini: goljufija pri najemu stanovanja za dva tisočaka me je izučila Odločila sem se, da grem za semester na izmenjavo v valencio. želela sem stanovanje blizu šole ali morja, na koncu pa sem se ujela v past goljufov, katerih lovke sežejo celo do italijanske mafije. ostala sem brez dveh tisočakov in stanovanja. toda kljub nepozabni in dragi izkušnji mi to ni vzelo poguma – pišem vam iz valencie.
Kako iz hotela mama v samostojno življenje Kako iz hotela mama v samostojno življenje Hotel mama je praktičen, poceni in udoben, še zlasti, če mama in ata nista prav posebno sitna. več kot polovica mladih, starih od 25 do 29 let, še živi doma. devet mladih nam je razkrilo, kako gledajo na hotel mama in kdaj se nameravajo preseliti na svoje.
Je 10 dijakov opravilo »finančni test« v Milanu? Je 10 dijakov opravilo »finančni test« v Milanu? Vanja, Rebeka, Ana, Salih, Ervin, Matej, Jaka, Neža, Mojca, Stella so druga generacija dijakov, ki se je pri rednem pouku učila vodenja osebnih financ. tri tedne smo jih spremljali na delovni praksi v Milanu prek Facebookove strani mladi in denar, v reviji pa objavljamo povzetek. so daleč stran od doma brezglavo zapravljali žepnino?
(V ŽIVO iz MILANA):  9 od 10 dijakov uspešno upravljalo z žepnino (V ŽIVO iz MILANA): 9 od 10 dijakov uspešno upravljalo z žepnino Naših deset dijakov je v Milano na delovno prakso prišlo s teoretičnim znanjem o upravljanju z osebnimi financami. Kaj pa praksa? So prestali praktičen »test« s svojo žepnino?

Kako sem finančno preživel kot bruc v Ljubljani? 

Danes je selitev od doma postala že skoraj nekakšna neracionalna ekonomska odločitev. Vsaj dokler nisi zares finančno neodvisen. Toda, to je največji korak k odraslosti. Vse se spremeni. Kako sem finančno preživel prvi letnik faksa?

Ko sem že skoraj pred letom dni napolnil potovalke in se odselil od doma, iz Trbovelj, se nisem povsem zavedal, kaj vse mi lahko prinese Ljubljana. Slišal sem veliko kritik, da študenti niso dobili tega, kar so pričakovali. Sam verjamem, da je vse odvisno od človeka samega. Čeprav so Trbovlje komaj 60 kilometrov ali uro stran od prestolnice, je bila selitev zame kar velik izziv. Toda tega sem se veselil. Poln pričakovanj sem se vselil v stanovanje, daleč od vsega, kar mi je bilo poznano. Ko sem prestopil prag ekonomske fakultete, sem bil kot pravi bruc zares osupel nad velikostjo stavbe. Fakulteta ima svojo mogočnost. Zdaj, leto pozneje, lahko rečem, da ni razočarala.

In kaj je bil moj največji izziv? Ne le to, da sem se odselil od doma v nov kraj, novo šolo, novo stanovanje, ampak tudi, kako živeti z omejenimi denarnimi sredstvi, kako torej shajati skozi mesec.

Začetki in špekulacije

Vse se začne z oceno, koliko kaj stane. Katera trgovina je najcenejša? Ali so boni najboljša možnost prehranjevanja? Kot vedno na vsa ta vprašanja najbolje odgovori praksa. Tako sem zvesto začel knjižiti stroške in spremljati, kje in kdaj zapravim največ denarja. To je bilo odločilno, saj sem se po nasvetu prijateljev, staršev in drugih odločil, da se prvi leto polno posvetim študiju in uspešno končam 1. letnik in šele nato poi­ščem delo. To pa je tudi pomenilo, da sem imel vpliv le nad finančnimi odlivi, prilivi pa so bili fiksni. Na srečo dobivam mesečno preživnino in štipendijo. S tem, kar sem imel, sem se moral znajti! Vseeno pa vsega nisem prepustil usodi. Že po koncu gimnazije sem se zavedal, da bo življenje v prestolnici velik finančni zalogaj, zato sem čez poletje zagrabil za delo in tako ustvaril finančno zalogo za študij. To je bila moja zlata rezerva. Denar pa bi porabil le v nujnem primeru. Sam pri sebi sem si določil maksimalno dovoljeno porabo denarja v mesecu dni – okoli 200 evrov. Imel sem srečo, da je stroške za stanovanje pokril oče.

Ljubljana in njene vratolomne cene

Velikokrat sem slišal, da je življenje v Ljubljani občutno dražje kot drugod. Kot študent pa tega nisem občutil na vseh področjih življenja. Hrana v trgovini stane toliko kot v mojem domačem kraju. Kava prav tako. Največja razlika je v vseh aktivnostih v prostem času. Bil sem navajen igrati biljard in bovling s prijatelji, v Ljubljani pa sem se tega kaj hitro odvadil. Predrago je! Pijače v središču mesta so tudi od dva- do trikrat dražje kot v Trbovljah, toda ambient in izkušnja vsaj zame utemelji te cene. Preživeti večer ob Ljubljanici ali popiti pivo v enem izmed neštetih polnih lokalov je res drugačna izkušnja, kot jo omogoča manjši umirjen domači kraj. Nočno življenje vabi s svojimi obljubami nepozabnih noči in divjih ljudi, polnih energije. Povsem drugače od vsega, česar sem bil vajen doslej.

Prehrana – največji del budžeta

Že prvi mesec sem odkril, da je prehrana največji dejavnik in najbolj variabilen strošek v mojem proračunu. Čeprav se je sčasoma stabiliziral na okoli 50 odstotkov celotnega budžeta, je bil v prvih mesecih ta del zelo spremenljiv. Sčasoma sem odkril, da je domača kuhinja najboljša pa tudi najcenejša. Sam sem si pripravljal kosila, saj sva na srečo oba s sostanovalcem zagreta kuharja. Kljub nizkim cenam bonov (okoli tri do štiri evre na kosilo) so doma narejena kosila vseeno cenejša. Seveda pa ti vzamejo čas, ki ga kot študent sredi dneva velikokrat nimaš. Sam rad jem polne obroke, in ne sendvičev, kar je zagotovo vplivalo na porabo. Vendar pa je za zdravje vredno plačati malo več. To sem ugotovil zlasti v zadnjem času, ko je to postal moj glavni fokus. Bone sem izkoristil za kosila s prijatelji v središču mesta. Tako mi nikoli ni bilo dolgčas. Debate s kolegi pa so mi vedno dajale zanimiv vpogled v svet, kjer so finance totalna neznanka. Najbolj me je presenetilo, kako so mi kolegi vedno odgovorili, da na mesec definitivno zapravijo tudi do pol manj kot jaz. Manj za hrano, manj za zabavo, manj za vse. Nato pa sem jih vprašal, kako to vedo. Ko je sledil odgovor, da imajo takšen občutek, je vse hitro postalo jasno. Nihče ne šteje tistih nakupov pod pet evrov. Na koncu meseca pa ti krepko štejejo.

Neprofitno stanovanje občine

Seveda pa je glavni strošek nastanitev. Cena študentske sobe za dva stane od 100 do 180 evrov na mesec, če želiš biti v sobi sam, pa več kot 180 evrov vse do 300 evrov. Dobra alternativa je najem stanovanja z nekaj kolegi, saj so potem stroški na posameznika lahko nižji. V vsakem primeru pa nastanitev ni poceni. Obstajajo pa zelo ugodne alternative – študentski domovi. Tukaj so cene maksimalno 120 evrov, je pa življenjski standard malce nižji. Seveda pa spoznaš ogromno ljudi, kar je v študentskih letih zame najpomembnejša zadeva.

Sam sem našel še eno alternativo – neprofitna stanovanja v lasti občine. Naša občina je imela v lasti manjše stanovanje za študente v Ljubljani, kjer sem živel prvo leto. Cene so na ravni cen študentskih domov. Zelo se splača pogledati na bolj nekonvencionalne kanale (strani občin, državne strani in tako naprej), saj včasih najdeš kaj, česar nihče ne pozna.

Stroški, stroški, stroški

Stroški življenja v Ljubljani zagotovo presegajo 200 evrov na mesec, in to brez najemnine. Tu štejem, da si cel mesec v Ljubljani, vsaj pet dni na teden. Največji del budžeta pomenijo prehrana in stroški bivanja, zatem sledi zabava. Ugotovil sem, da se vsak mesec pojavijo stroški, ki se jih vnaprej ne da predvideti. Prvi mesec so to obleke za zimo, drugi mesec dodatne kopije za faks, spet tretji manjša oprema za stanovanje. Karkoli že so, zagotovo vas doletijo.

V moje življenje je s polno paro vstopil šport. Začel sem spet hoditi v fitnes, igrati tenis, badminton ter odbojko. Imam srečo, saj vse te športe organizirajo kar fakultete, tako da stroškov tako rekoč ni bilo.

Kar se tiče prevoza, imamo študenti vse urejeno s pomočjo integrirane kartice za javni promet, ki nam omogoča neomejeno število voženj z avtobusom po Ljubljani in 10 ali neomejeno prevozov na mesec z vlakom do domačega kraja. Vozovnice stanejo od 30 do 35 evrov na mesec, vendar so zelo uporabne, če popoldne in zvečer ne želiš biti doma. Številni se z avtobusi vsakodnevno peljejo tudi na faks, tako da brez te kartice skoraj ne gre.

Hkrati so mi nekakšna strast postali tudi organizirani izleti in dogodki, ki jih prirejajo fakultete in študentske organizacije v Ljubljani. Tako smo na primer odpotovali in preživeli cel dan v Gardalandu, vse za okoli 30 evrov. Skratka, Ljubljana ponuja veliko, če se odločiš kaj poiskati.

Moje novo življenje

Ko pogledam, kako sem preživel leto v primerjavi s kolegi, se kot največja razlika pokaže dejstvo, da sem se sam dejansko preselil v Ljubljano. Tu sem preživel konce tednov in poletje. Zame je to bil velik izziv. Spoznati nove ljudi, odkriti nove svetove. Vse to mi je tudi uspelo. Poletje 2017 sem preživel delovno in maksimalno športno. Preizkusil sem se v gostinstvu, zdaj pa se ukvarjam z mrežnim marketingom. Mislim, da se je pri mojih letih treba preizkusiti v vseh panogah in vedeti čim več o vsem mogočem, dokler ne najdeš nekaj, kar te zares prevzame. Obkrožil sem se z ljudmi, ki so polni energije in zagreti, skupaj pa gradimo življenje, kot ga želimo. Brez nadzora, popolna svoboda v vsej svoji strašljivosti in mogočnosti. Je vzburljiva in zastrašujoča. Skratka, je vse, kar sem si sam vedno želel.

Pa finančno …

Z dobrimi nasveti in številnimi napakami sem le preživel leto, ne da bi ob koncu meseca pristajal v rdečih številkah. Finance so zanimiv svet, ki deluje v tvoj prid, dokler jih ne spoznaš in razumeš. Ko pa se mu ne posvečaš, te rad ugrizne v hrbet. Zame je vedno bil izziv, ker verjamem, da je finančna pismenost dandanes postala sodobna različica zmožnosti preživetja. Zato sem vedno, kot črna ovca, knjižil vsak odliv. Tako in tako vzame le trenutek, manj časa, kot da vzameš denar iz denarnice in plačaš. Rezultat pa so pregledne finance in zmožnost predvidevanja morebitnih težav. Tako sem se izognil kakršnimkoli komplikacijam.

Erazem Jože Čuk je zmagovalec nacionalnega tekmovanja iz finančne pismenosti med srednješolci Mladi in denar leta 2016, je študent 2. letnika ekonomske fakultete in tudi avtor članka Kako sem v dveh mesecih prihranil 200 evrov.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.