(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Dilema mladih športnikov: jemati drage prehranske dodatke ali ne?

14.11.2017  22:00
Prehrana v športu pomeni kar 80 odstotkov celotnega uspeha. Zato ne preseneča, da mladi športniki iščejo recept, kaj in kdaj kaj pojesti. Nekateri jim svetujejo drage prehranske dodatke. Pa so ti res nujni?

Ali je jemanje prehranskih dodatkov res prava pot do uspeha mladega športnika, nas je vprašala kolegica iz redakcije Financ. Njen sin je nogometaš in večina njegovih vrstnikov pije beljakovinske šejke in jemlje morda še kaj. »To ni poceni, vprašanje pa je tudi, ali je dobro za zdravje. Treba je razmišljati dolgoročno,« meni.

Tako kot so nadarjenost, trening, motivacija in vztrajnost del športnikovega življenja, ima pomembno vlogo tudi prehrana, še zlasti v odraščanju. »Prehrana v vsakem športu pomeni okoli 80 odstotkov celotnega uspeha, pri mladih športnikih z razvijajočimi se telesi in motoričnimi sposobnostmi morda celo še malo več,« je prepričan osebni trener za telesno pripravo Andrej Milutinovič.

Mladi športnik, ki ima primerno prehrano, bo laže zdržal zahtevne treninge in tekme, manj bo poškodb, njegov imunski sistem bo boljši, razvoj in rast bosta maksimalna, večji pa bosta tudi koncentracija in pozornost, našteva diplomirana dietetičarka Nina Mandelj. Strinja se tudi vrhunski gimnastičar Sašo Bertoncelj, ki sledi načelu, da jé z glavo, kar pomeni, da poje toliko, da je lahko kmalu po obroku že aktiven. Tako vzdržuje svojo pravo težo in se počuti odlično.

Mladi večinoma uživajo napitke

Prehranske modne smernice nadobudne športnike vabijo tudi k uživanju različnih dodatkov. »Prehranski dodatki so skoraj nepogrešljiv del vsakega športa, saj so narejeni prav za ljudi s povečanimi potrebami po vnosu makro- in mikrohranil,« pojasnjuje Milutinovič. In kaj uživajo mladi? Večina izotonične, nekateri pa tudi beljakovinske napitke, kaže naša anketa med petimi mladimi športniki. Denimo 17-letni rokometaš Urh uživa proteinske napitke, 14-letni maratonec Maks na kolesarskih treningih uporablja gele in izotonične napitke, 15-letni tenisač Samuel med treningom in tekmo pije magnezijev napitek in vodo, za energijo pa ima vedno s sabo še kakšno banano in tablice (corny, isostar ...), 17-letna atletinja Urška med treningom pije izotonični napitek, sicer pa se njena prehrana ne razlikuje od prehrane drugih, saj biva in je v dijaškem domu. Tudi motokrosist Jan nima posebne prehrane, poskuša pa jesti čim več beljakovin po treningu.

So dodatki sploh potrebni?

»Če želimo dobro svojemu zdravju, moramo najprej narediti red pri temeljih, torej v osnovni prehrani,« opozarja Mandljeva. Če ima zdrav človek urejeno osnovno prehrano in nima posebnih prehranskih težav, potem ne potrebuje posebnih dopolnil. Dodatki so smiselni le, kadar je iz osnovne prehrane nemogoče dobiti dovolj primernih hranil, ki jih nekdo potrebuje. In kdaj to je? »Kadar ima športnik pogoste in naporne treninge. Takrat ne more pojesti in presnoviti velikih količin hrane, zato manjkajoča hranila dobi v koncentriranih oblikah. Za splošno populacijo to zelo redko pride v poštev, prav tako se rutinska uporaba omenjenih izdelkov pri mladih športnikih ne priporoča,« odgovarja Mandljeva. Tisti, ki se redno vsakodnevno ukvarjajo s športom – trenirajo od 60 do 90 minut na dan –, potrebujejo v povprečju 12 odstotkov večji energijski vnos od vrstnikov. To pomeni, da v primeru enourne aktivnosti na dan v povprečju potrebujejo dodatnih 300 do 500 kalorij, dodaja.

Mladi redno uživajo prehranske dodatke v fitnesih in skoraj ne vidiš več športnika, ki ne bi po treningu popil beljakovinskega šejka, opaža dietetičarka Nina Mandelj. Nekateri jemljejo še druge dodatke, kot so kreatin, vitaminsko-mineralni dodatki, betaalanin ... Za vse prehranske dodatke porabijo okoli 50 evrov na mesec, ocenjuje.

Kaj uporabljajo profesionalci

Maratonec Rok Puhar mladim športnikom ne priporoča jemanja prehranskih dopolnil. »Tudi sam jih ne uživam,« pravi. Svetuje pa, naj mladi jedo preprosto, zdravo hrano in naj ne prisegajo na diete in modne muhe. »Se je pa v sodobnem svetu težko zadržati, saj je izjemno veliko izbire in je težko ostati ves čas pri zdravi, nepredelani hrani, zato je mladim zagotovo zelo težko,« se zaveda.

Gimnastičar Sašo Bertoncelj meni, da pred 16. letom ni potreben vnos nobenih prehranskih dopolnil. Tudi po tem z dodatki ni treba pretiravati, saj je prepričan, da ob uravnoteženi prehrani velikokrat sploh niso potrebni. »Sam razen proteinskega napitka, ki ga spijem trikrat na teden, in občasnih multivitaminskih tablet ne uporabljam drugih športnih dodatkov in sem kljub temu v samem svetovnem vrhu v športni gimnastiki, ki velja za enega težjih športov na svetu,« dodaja.

»Mladi športniki, ne jemljite prehranskih dodatkov,« pa je odločen trener juda Marjan Fabjan, ki še svetuje, naj mladi prisluhnejo potrebam telesa in uživajo tudi to, kar si lahko finančno privoščijo njihovi starši. Trener plavanja Aleš Poljak svojim varovancem svetuje, naj uporabljajo izotonične napitke za hitrejšo regeneracijo med treningom. »Ti niso nič dražji kot sladke pijače z vsemi konzervansi in barvili, ki jih prodajajo v trgovinah,« dodaja.

Večinoma svetujejo starši

Mladim prehranske nasvete veliko­krat delijo starši. Rokometašu Urhu, tenisaču Samuelu in motokrosistu Janu energijske in beljakovinske napitke priporočajo očetje, v Samuelovem in Janovem primeru je oče tudi trener. Starši, ki praviloma niso seznanjeni s posledicami jemanja dodatkov, velikokrat preslišijo nasvete trenerjev, vse dokler otroci nimajo večjih težav, pa opaža trener judoistov Marjan Fabjan. Strinja se tudi Aleš Poljak, ki še opozarja: »V večini primerov starši svojih otrok niso sposobni navaditi na pravilno prehrano, zato jim kupujejo športne dodatke, češ da bodo tako nadomestili to, česar mladi športnik ne mara.« Vplivi pa niso le v domačem okolju, ampak prihajajo tudi od sovrstnikov. Denimo rokometaš Urh uživa proteinske napitke, češ da to počnejo vsi njegovi soigralci.

Triatlonki Katji pa je izotonični napitek priporočila prehranska svetovalka. Delno ji jih sofinancira proizvajalec, ki je klubski sponzor. Prehransko svetovanje ji omogoča triatlonska zveza, ki krije vse stroške.

Lep zaslužek

Športnoprehranska mrzlica pomaga pri prodaji vseh možnih športnih dodatkov in proizvajalcem ter prodajalcem pri ustvarjanju lepih zaslužkov. K temu pripomorejo tudi poenostavljena medijska prehranska priporočila, ki mamijo kupce, da kupujejo beljakovinske dodatke, opozarja dietetičarka Mandljeva. »Trgovci poskušajo ustvariti potrebe po prehranskih dodatkih. Poleg tega pa je trg prehranskih dopolnil zelo slabo nadzorovan, kupci pa premalo informirani tako o varnosti kot učinkovitosti samih dopolnil,« še opozarja.

Danes je preveč prehranskih »svetovalcev« in vsak prodaja svojo filozofijo. Dejstvo pa je, da temelji zdravega prehranjevanja prihajajo od doma.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.