Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?
Kako bi mladi prodajali mladim Kako bi mladi prodajali mladim Kako mladi nakupujejo? Sta Instagram in Facebook pomembna? Študenti so o nakupovalnih navadah mladih razmišljali na dogodku innovative all-nighter, kjer so v 24 urah podjetjem pripravili strategijo za osvajanje mladih. Predstavljamo zmagovalce.
Mladi, carji e-nakupov. kako klikajo in lovijo ugodnosti Mladi, carji e-nakupov. kako klikajo in lovijo ugodnosti Skoraj polovica Slovencev nakupuje prek spleta, od tega kar 70 odstotkov mladih med 16. in 30. letom, večina za nakupe porabi okoli 50 evrov. Največkrat si priklikajo oblačila, kozmetiko, dodatke za telefon, tudi potrebščine za šolo. Nekateri so se tudi že opekli. Kaj pa starši pravijo na to?
Izkušnja študentke v tujini: goljufija pri najemu stanovanja za dva tisočaka me je izučila Izkušnja študentke v tujini: goljufija pri najemu stanovanja za dva tisočaka me je izučila Odločila sem se, da grem za semester na izmenjavo v valencio. želela sem stanovanje blizu šole ali morja, na koncu pa sem se ujela v past goljufov, katerih lovke sežejo celo do italijanske mafije. ostala sem brez dveh tisočakov in stanovanja. toda kljub nepozabni in dragi izkušnji mi to ni vzelo poguma – pišem vam iz valencie.
Kako iz hotela mama v samostojno življenje Kako iz hotela mama v samostojno življenje Hotel mama je praktičen, poceni in udoben, še zlasti, če mama in ata nista prav posebno sitna. več kot polovica mladih, starih od 25 do 29 let, še živi doma. devet mladih nam je razkrilo, kako gledajo na hotel mama in kdaj se nameravajo preseliti na svoje.
Je 10 dijakov opravilo »finančni test« v Milanu? Je 10 dijakov opravilo »finančni test« v Milanu? Vanja, Rebeka, Ana, Salih, Ervin, Matej, Jaka, Neža, Mojca, Stella so druga generacija dijakov, ki se je pri rednem pouku učila vodenja osebnih financ. tri tedne smo jih spremljali na delovni praksi v Milanu prek Facebookove strani mladi in denar, v reviji pa objavljamo povzetek. so daleč stran od doma brezglavo zapravljali žepnino?
(V ŽIVO iz MILANA):  9 od 10 dijakov uspešno upravljalo z žepnino (V ŽIVO iz MILANA): 9 od 10 dijakov uspešno upravljalo z žepnino Naših deset dijakov je v Milano na delovno prakso prišlo s teoretičnim znanjem o upravljanju z osebnimi financami. Kaj pa praksa? So prestali praktičen »test« s svojo žepnino?

Zgodba z naslovnice: Jim bodo sladice zagotovile službo?

»Če se odločiš za gimnazijo, nimaš v rokah tako rekoč nič,« skoraj v en glas pravi šest dijakinj programa slaščičarstvo. Pred vrati so prazniki, zato nam je zadišalo preveriti, zakaj jim je slaščičarstvo tako kul. Puncam pa smo dali še poseben izziv – izdelava torte za naslovnico revije moje finance z motivom: sladke naložbe 2018. Preverite, kdo so dijakinje v ozadju zgodbe z naslovnice, kaj si želijo, kam gredo in kako sladko bo njihovo življenje.

Katja, Nensi, Mateja, Sabina, Monika in Tanja, dijakinje 3. letnika živilske šole, program slaščičar, na Biotehničnem izobraževalnem centru Ljubljana, so nas že takoj ob obisku šole presenetile s finančno poslastico, ki so jo skupaj z mentorico Andrejo Perčič pripravljale samo za naslovnico revije Moje finance in novinarje Časnika Finance cela dva dni.

Da imamo pred seboj odlično čokoladno-višnjevo torto seveda nismo dvomili, a da so pred nami ambiciozne mladenke, ki vedo, kaj hočejo, nas je kar malce presenetilo. Veliko mladih ima ob koncu osnovne šole ob odločitvi, kam naprej, cmok v grlu, pa ne tistega slastnega slivovega, ampak takšnega z grenkim priokusom. Nekateri se še raje odločijo za gimnazijo, saj poklicne šole kljub premikom še vedno veljajo za manj vredne. »Nikoli nismo dvomile o odločitvi, saj imamo slaščičarstvo res rade. Je pa k vpisu seveda malce pripomoglo tudi dejstvo, da bomo kljub nadaljnjemu šolanju v žepu imele poklic,« se strinjajo. Slaščičarji so po besedah mentorice Andreje Perčič lepo zaposljivi. »Velika in manjša podjetja se konstantno obračajo na nas in se zelo zanimajo za kadre. Težava nastane le, ker se naši dijaki radi odločijo za nadaljnje šolanje,« priznava Perčičeva. »Podjetja so začela dijake tudi štipendirati, kar je lep dokaz, da so takšni poklici spet zanimivi,« doda.

TV-šovi pritegnili zanimanje

Povprečna plača slaščičarja naj bi znašala okoli tisoč evrov. »Moraš pa se sprijazniti, da delaš ob sobotah, nedeljah in praznikih, lahko delaš tudi ob zelo zgodnjih urah,« omeni učiteljica Perčičeva. »Vpis v program je zelo velik. Upamo, da bodo do septembra končani novi prostori, ker imamo zdaj kar precejšnjo prostorsko stisko. Treba je priznati, da so k velikemu zanimanju pripomogle tudi kuharske in slaščičarske oddaje,« pojasni mentorica na živilski šoli, program slaščičar, BIC Ljubljana.

Samouki ali v šolo?

Na spletnih portalih je poplava videov, iz katerih se lahko marsikaj naučimo sami, zakaj bi se šolali za slaščičarja? »V živo prejeti znanje je nekaj povsem drugega kot gledati video – takoj lahko vprašaš mentorja, če ti kaj ni jasno, takoj dobiš odgovor, vidiš točen potek dela,« pove dijakinja Katja Juhant, ki se je šolala tudi v Franciji prek projekta Erasmus+. Za ta poklic se sicer zanimajo predvsem ženske, čeprav je skoraj v vsakem letniku nekaj fantov, ki so zelo uspešni, razlaga Perčičeva. Kdo pa lahko postane dober slaščičar? »Slaščičar mora nedvomno imeti 'žilico' za ustvarjanje, biti mora še izjemno natančen in vztrajen. Če boš takoj zadovoljen z izdelkom, nekaj ni okej. Ves čas se moraš učiti in slediti trendom,« pojasni mentorica Andreja Perčič.

Nujno v tujini

Dekleta povedo tudi, da je nujen obisk tujine, saj tam lahko spoznaš druge tehnike, ki ti potem pomagajo pri nadaljnjem delu. Ponekod v tujini, še zlasti v Franciji, je slaščičarstvo zelo razvito. A tudi Slovenci ne zaostajamo. »Ko pa se primerjamo s Finsko ali v Španijo, smo Slovenci daleč pred njimi in zelo so presenečeni nad našimi sposobnostmi,« opaža mentorica.

Stroški

Šolanje za slaščičarja lahko prinese tudi precejšen strošek za dijake oziroma njihove starše. Dekleta sicer ne omenjajo zneska, ampak povedo, da so pripomočki, ki si jih kupijo za »doma«, da lahko ustvarjajo, lahko precejšen finančni zalogaj, saj jih je res veliko. Tukaj so še prej omenjena izobraževanja v tujini. V šoli morajo po besedah mentorice kupiti uniformo, nekaj učbenikov in zvezke.

Na koncu je najbolj pomembno to, da opravljamo delo, ki nas vsakdan navdušuje, nam prinaša izzive in veselje. Da naših šest dijakinj veseli »sladki« poklic, je bilo videti že v njihovih očeh. Želimo jim uspešno šolanje in sladko življenje.

Op.: na živilski šoli, ki se izvaja v okviru Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC), se je poleg za poklic slaščičar možno izšolati še za peka, mesarja, živilskoprehranskega in naravovarstvenega tehnika ter pomočnika v biotehniki in oskrbi.

Foto: Aleš Beno

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.