Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
(v spomin) Učiteljica Gabi, hvala (v spomin) Učiteljica Gabi, hvala Gabrijela Blaznek - Gabi je bila učiteljica z veliko začetnico. Izžarevala je neverjetno energijo. Bila je zagnana, samoiniciativna, optimistična, srčna. Revolucionarka. bila je ena prvih učiteljic pri nas, ki ji je uspelo umestiti predmet o osebnih financah v redni del pouka. Poučevala je ekonomske predmete na gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje.
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Zgodba z naslovnice: Jim bodo sladice zagotovile službo?

»Če se odločiš za gimnazijo, nimaš v rokah tako rekoč nič,« skoraj v en glas pravi šest dijakinj programa slaščičarstvo. Pred vrati so prazniki, zato nam je zadišalo preveriti, zakaj jim je slaščičarstvo tako kul. Puncam pa smo dali še poseben izziv – izdelava torte za naslovnico revije moje finance z motivom: sladke naložbe 2018. Preverite, kdo so dijakinje v ozadju zgodbe z naslovnice, kaj si želijo, kam gredo in kako sladko bo njihovo življenje.

Katja, Nensi, Mateja, Sabina, Monika in Tanja, dijakinje 3. letnika živilske šole, program slaščičar, na Biotehničnem izobraževalnem centru Ljubljana, so nas že takoj ob obisku šole presenetile s finančno poslastico, ki so jo skupaj z mentorico Andrejo Perčič pripravljale samo za naslovnico revije Moje finance in novinarje Časnika Finance cela dva dni.

Da imamo pred seboj odlično čokoladno-višnjevo torto seveda nismo dvomili, a da so pred nami ambiciozne mladenke, ki vedo, kaj hočejo, nas je kar malce presenetilo. Veliko mladih ima ob koncu osnovne šole ob odločitvi, kam naprej, cmok v grlu, pa ne tistega slastnega slivovega, ampak takšnega z grenkim priokusom. Nekateri se še raje odločijo za gimnazijo, saj poklicne šole kljub premikom še vedno veljajo za manj vredne. »Nikoli nismo dvomile o odločitvi, saj imamo slaščičarstvo res rade. Je pa k vpisu seveda malce pripomoglo tudi dejstvo, da bomo kljub nadaljnjemu šolanju v žepu imele poklic,« se strinjajo. Slaščičarji so po besedah mentorice Andreje Perčič lepo zaposljivi. »Velika in manjša podjetja se konstantno obračajo na nas in se zelo zanimajo za kadre. Težava nastane le, ker se naši dijaki radi odločijo za nadaljnje šolanje,« priznava Perčičeva. »Podjetja so začela dijake tudi štipendirati, kar je lep dokaz, da so takšni poklici spet zanimivi,« doda.

TV-šovi pritegnili zanimanje

Povprečna plača slaščičarja naj bi znašala okoli tisoč evrov. »Moraš pa se sprijazniti, da delaš ob sobotah, nedeljah in praznikih, lahko delaš tudi ob zelo zgodnjih urah,« omeni učiteljica Perčičeva. »Vpis v program je zelo velik. Upamo, da bodo do septembra končani novi prostori, ker imamo zdaj kar precejšnjo prostorsko stisko. Treba je priznati, da so k velikemu zanimanju pripomogle tudi kuharske in slaščičarske oddaje,« pojasni mentorica na živilski šoli, program slaščičar, BIC Ljubljana.

Samouki ali v šolo?

Na spletnih portalih je poplava videov, iz katerih se lahko marsikaj naučimo sami, zakaj bi se šolali za slaščičarja? »V živo prejeti znanje je nekaj povsem drugega kot gledati video – takoj lahko vprašaš mentorja, če ti kaj ni jasno, takoj dobiš odgovor, vidiš točen potek dela,« pove dijakinja Katja Juhant, ki se je šolala tudi v Franciji prek projekta Erasmus+. Za ta poklic se sicer zanimajo predvsem ženske, čeprav je skoraj v vsakem letniku nekaj fantov, ki so zelo uspešni, razlaga Perčičeva. Kdo pa lahko postane dober slaščičar? »Slaščičar mora nedvomno imeti 'žilico' za ustvarjanje, biti mora še izjemno natančen in vztrajen. Če boš takoj zadovoljen z izdelkom, nekaj ni okej. Ves čas se moraš učiti in slediti trendom,« pojasni mentorica Andreja Perčič.

Nujno v tujini

Dekleta povedo tudi, da je nujen obisk tujine, saj tam lahko spoznaš druge tehnike, ki ti potem pomagajo pri nadaljnjem delu. Ponekod v tujini, še zlasti v Franciji, je slaščičarstvo zelo razvito. A tudi Slovenci ne zaostajamo. »Ko pa se primerjamo s Finsko ali v Španijo, smo Slovenci daleč pred njimi in zelo so presenečeni nad našimi sposobnostmi,« opaža mentorica.

Stroški

Šolanje za slaščičarja lahko prinese tudi precejšen strošek za dijake oziroma njihove starše. Dekleta sicer ne omenjajo zneska, ampak povedo, da so pripomočki, ki si jih kupijo za »doma«, da lahko ustvarjajo, lahko precejšen finančni zalogaj, saj jih je res veliko. Tukaj so še prej omenjena izobraževanja v tujini. V šoli morajo po besedah mentorice kupiti uniformo, nekaj učbenikov in zvezke.

Na koncu je najbolj pomembno to, da opravljamo delo, ki nas vsakdan navdušuje, nam prinaša izzive in veselje. Da naših šest dijakinj veseli »sladki« poklic, je bilo videti že v njihovih očeh. Želimo jim uspešno šolanje in sladko življenje.

Op.: na živilski šoli, ki se izvaja v okviru Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC), se je poleg za poklic slaščičar možno izšolati še za peka, mesarja, živilskoprehranskega in naravovarstvenega tehnika ter pomočnika v biotehniki in oskrbi.

Foto: Aleš Beno

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.