10 vročih trendov za mlade kaj bo »in«, kaj »out« v letu 2018? 10 vročih trendov za mlade kaj bo »in«, kaj »out« v letu 2018? Kaj v letu 2018 obleči, kakšno barvo las imeti, kam na kulsko potovanje? Imeti raje tablico ali električno rolko? In ne nazadnje: kaj študirati in na katerem področju se splača iskati službo? Se splača začeti posel in varčevati? To nam je zaupalo kar deset strokovnjakov!
Zgodba z naslovnice: Jim bodo sladice zagotovile službo? Zgodba z naslovnice: Jim bodo sladice zagotovile službo? »Če se odločiš za gimnazijo, nimaš v rokah tako rekoč nič,« skoraj v en glas pravi šest dijakinj programa slaščičarstvo. Pred vrati so prazniki, zato nam je zadišalo preveriti, zakaj jim je slaščičarstvo tako kul. Puncam pa smo dali še poseben izziv – izdelava torte za naslovnico revije moje finance z motivom: sladke naložbe 2018. Preverite, kdo so dijakinje v ozadju zgodbe z naslovnice, kaj si želijo, kam gredo in kako sladko bo njihovo življenje.
»pod streho« 230 učiteljev finančnega opismenjevanja. Gremo naprej! »pod streho« 230 učiteljev finančnega opismenjevanja. Gremo naprej! Entuziastične učitelje, ravnatelje, šole, ki želijo svojim dijakom, učencem pa tudi staršem ponuditi nekaj več, vabimo, da se nam pridružite pri širjenju finančnega znanja med mladimi v okviru projekta mladi in denar, v katerega je vključenih že 230 učiteljev iz 150 šol, projekt pa med drugim podpira tudi predsednik države Borut Pahor.
Kako sem finančno preživel kot bruc v Ljubljani?  Kako sem finančno preživel kot bruc v Ljubljani?  Danes je selitev od doma postala že skoraj nekakšna neracionalna ekonomska odločitev. Vsaj dokler nisi zares finančno neodvisen. Toda, to je največji korak k odraslosti. Vse se spremeni. Kako sem finančno preživel prvi letnik faksa?
(intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar (intervju) Kako je 29-letni Slovenec brez službe postal kriptomilijonar Na spletu je cel kup zgodb mladih o tem, kako so postali milijonarji, ne da bi dvignili mezinček. Sliši se sanjsko, kajne?
Za kazen pa brez žepnine! Za kazen pa brez žepnine! Včasih starši preprosto ne vedo, kako ukrotiti svoje otroke, in posegajo po zares drastičnih ukrepih. »hišni zapor« je zdaj le dodatek, bolj boli odvzem tehnike, najbolj pa udari odvzem žepnine, pravi 17-letni maks.
21 mladih milijonarjev. Je vaš sosed med njimi? 21 mladih milijonarjev. Je vaš sosed med njimi? Prečesali smo stoterico managerjevih najbogatejših in na njej našli 21 takšnih, ki so mlajši od 40 let. Njihova povprečna starost je malce čez 30 let, najmlajši jih šteje 23. Večina se jih ne želi izpostavljati, češ, kaj bodo pa rekli sosedje. Toda, lestvico zdaj imamo, najbogatejša med najmlajšimi pa sta kriptomilijonarja Damijan Merlak in Nejc Kodrič.

Zgodba z naslovnice: Jim bodo sladice zagotovile službo?

»Če se odločiš za gimnazijo, nimaš v rokah tako rekoč nič,« skoraj v en glas pravi šest dijakinj programa slaščičarstvo. Pred vrati so prazniki, zato nam je zadišalo preveriti, zakaj jim je slaščičarstvo tako kul. Puncam pa smo dali še poseben izziv – izdelava torte za naslovnico revije moje finance z motivom: sladke naložbe 2018. Preverite, kdo so dijakinje v ozadju zgodbe z naslovnice, kaj si želijo, kam gredo in kako sladko bo njihovo življenje.

Katja, Nensi, Mateja, Sabina, Monika in Tanja, dijakinje 3. letnika živilske šole, program slaščičar, na Biotehničnem izobraževalnem centru Ljubljana, so nas že takoj ob obisku šole presenetile s finančno poslastico, ki so jo skupaj z mentorico Andrejo Perčič pripravljale samo za naslovnico revije Moje finance in novinarje Časnika Finance cela dva dni.

Da imamo pred seboj odlično čokoladno-višnjevo torto seveda nismo dvomili, a da so pred nami ambiciozne mladenke, ki vedo, kaj hočejo, nas je kar malce presenetilo. Veliko mladih ima ob koncu osnovne šole ob odločitvi, kam naprej, cmok v grlu, pa ne tistega slastnega slivovega, ampak takšnega z grenkim priokusom. Nekateri se še raje odločijo za gimnazijo, saj poklicne šole kljub premikom še vedno veljajo za manj vredne. »Nikoli nismo dvomile o odločitvi, saj imamo slaščičarstvo res rade. Je pa k vpisu seveda malce pripomoglo tudi dejstvo, da bomo kljub nadaljnjemu šolanju v žepu imele poklic,« se strinjajo. Slaščičarji so po besedah mentorice Andreje Perčič lepo zaposljivi. »Velika in manjša podjetja se konstantno obračajo na nas in se zelo zanimajo za kadre. Težava nastane le, ker se naši dijaki radi odločijo za nadaljnje šolanje,« priznava Perčičeva. »Podjetja so začela dijake tudi štipendirati, kar je lep dokaz, da so takšni poklici spet zanimivi,« doda.

TV-šovi pritegnili zanimanje

Povprečna plača slaščičarja naj bi znašala okoli tisoč evrov. »Moraš pa se sprijazniti, da delaš ob sobotah, nedeljah in praznikih, lahko delaš tudi ob zelo zgodnjih urah,« omeni učiteljica Perčičeva. »Vpis v program je zelo velik. Upamo, da bodo do septembra končani novi prostori, ker imamo zdaj kar precejšnjo prostorsko stisko. Treba je priznati, da so k velikemu zanimanju pripomogle tudi kuharske in slaščičarske oddaje,« pojasni mentorica na živilski šoli, program slaščičar, BIC Ljubljana.

Samouki ali v šolo?

Na spletnih portalih je poplava videov, iz katerih se lahko marsikaj naučimo sami, zakaj bi se šolali za slaščičarja? »V živo prejeti znanje je nekaj povsem drugega kot gledati video – takoj lahko vprašaš mentorja, če ti kaj ni jasno, takoj dobiš odgovor, vidiš točen potek dela,« pove dijakinja Katja Juhant, ki se je šolala tudi v Franciji prek projekta Erasmus+. Za ta poklic se sicer zanimajo predvsem ženske, čeprav je skoraj v vsakem letniku nekaj fantov, ki so zelo uspešni, razlaga Perčičeva. Kdo pa lahko postane dober slaščičar? »Slaščičar mora nedvomno imeti 'žilico' za ustvarjanje, biti mora še izjemno natančen in vztrajen. Če boš takoj zadovoljen z izdelkom, nekaj ni okej. Ves čas se moraš učiti in slediti trendom,« pojasni mentorica Andreja Perčič.

Nujno v tujini

Dekleta povedo tudi, da je nujen obisk tujine, saj tam lahko spoznaš druge tehnike, ki ti potem pomagajo pri nadaljnjem delu. Ponekod v tujini, še zlasti v Franciji, je slaščičarstvo zelo razvito. A tudi Slovenci ne zaostajamo. »Ko pa se primerjamo s Finsko ali v Španijo, smo Slovenci daleč pred njimi in zelo so presenečeni nad našimi sposobnostmi,« opaža mentorica.

Stroški

Šolanje za slaščičarja lahko prinese tudi precejšen strošek za dijake oziroma njihove starše. Dekleta sicer ne omenjajo zneska, ampak povedo, da so pripomočki, ki si jih kupijo za »doma«, da lahko ustvarjajo, lahko precejšen finančni zalogaj, saj jih je res veliko. Tukaj so še prej omenjena izobraževanja v tujini. V šoli morajo po besedah mentorice kupiti uniformo, nekaj učbenikov in zvezke.

Na koncu je najbolj pomembno to, da opravljamo delo, ki nas vsakdan navdušuje, nam prinaša izzive in veselje. Da naših šest dijakinj veseli »sladki« poklic, je bilo videti že v njihovih očeh. Želimo jim uspešno šolanje in sladko življenje.

Op.: na živilski šoli, ki se izvaja v okviru Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC), se je poleg za poklic slaščičar možno izšolati še za peka, mesarja, živilskoprehranskega in naravovarstvenega tehnika ter pomočnika v biotehniki in oskrbi.

Foto: Aleš Beno

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.