(v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica (v živo) 21 dni preživeti s 100 evri ni mala malica Trboveljski dijaki, ki so tri tedne preživeli na delovni praksi na Portugalskem, so pred začetkom delovne prakse dobili vsak po 100 evrov žepnine. Že takoj so začeli načrtovati, kako bodo dobljeni znesek razporedili – za hrano, pijačo, oblačila, spominke ... Kakšno je njihovo končno »finančno poročilo«? Kako jim je šlo?
(v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? (v živo) TOP 6: Kaj videti, kupiti in poskusiti v Lizboni? Že skoraj teden dni spremljamo sedem dijakov in dijakinj iz Trbovelj na delovni praksi na Portugalskem. Tokrat so si privoščili enodnevni izlet v glavno mesto – Lizbono! Kaj nam priporočajo? Kakšne so cene?
Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Mladi v tonah plastike vidijo podjetniški potencial! Samo v Evropski uniji vsako leto proizvedemo kar 58 milijonov ton plastike. Zgolj 40 odstotkov se je reciklira. »To je nesprejemljivo, želimo prispevati svoj delež in rešitve,« menita dijaka Gimnazije Vič Peter in Una, ki skupaj s svojimi sošolci izdelujeta aplikacijo za pravilno ločevanje odpadne embalaže in plastenko iz enotnih materialov.
(v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! (v živo) Sedem dijakov na Portugalskem pred finančnim izzivom! Trboveljski dijaki Barbara, Laura, Ivana, Taja, Marko, Ina in Lucija, ki so se pri rednem pouku učili vodenja osebnih financ, so ta hip že trdno na portugalskih tleh. Tri tedne bodo daleč stran od doma v mestu Braga opravljali prakso. Bo njihova žepnina sploh »zdržala«? Kakšne (finančne) načrte imajo?
(galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti (galerija) Žiga, Peter in Matej so novi državni prvaki iz finančne pismenosti V sredo je na ljubljanski ekonomski fakulteti potekalo 5. državno tekmovanje iz finančne pismenosti za osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije. Udeležilo se ga je 63 tekmovalcev.
(mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  (mladi in denar) Med počitnicami do evrov in pokojninske dobe  Mladi, že odštevate dneve do brezskrbnih poletnih počitnic? Itak, vsi jih. A naj letošnje počitnice ne bodo samo za poležavanje, pohajkovanja in igranje igric. Meseca, ki prihajata, sta priložnost za nova znanja, izkušnje in zaslužek! Zaslužite lahko tudi 10 evrov in več na uro ... Pa ne pozabite, delo se vam šteje v pokojninsko dobo. Kako se pripraviti na svoj (prvi) pogovor za delo?
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo (Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim finančni šoli za najstnike.

Zgodba z naslovnice: Jim bodo sladice zagotovile službo?

»Če se odločiš za gimnazijo, nimaš v rokah tako rekoč nič,« skoraj v en glas pravi šest dijakinj programa slaščičarstvo. Pred vrati so prazniki, zato nam je zadišalo preveriti, zakaj jim je slaščičarstvo tako kul. Puncam pa smo dali še poseben izziv – izdelava torte za naslovnico revije moje finance z motivom: sladke naložbe 2018. Preverite, kdo so dijakinje v ozadju zgodbe z naslovnice, kaj si želijo, kam gredo in kako sladko bo njihovo življenje.

Katja, Nensi, Mateja, Sabina, Monika in Tanja, dijakinje 3. letnika živilske šole, program slaščičar, na Biotehničnem izobraževalnem centru Ljubljana, so nas že takoj ob obisku šole presenetile s finančno poslastico, ki so jo skupaj z mentorico Andrejo Perčič pripravljale samo za naslovnico revije Moje finance in novinarje Časnika Finance cela dva dni.

Da imamo pred seboj odlično čokoladno-višnjevo torto seveda nismo dvomili, a da so pred nami ambiciozne mladenke, ki vedo, kaj hočejo, nas je kar malce presenetilo. Veliko mladih ima ob koncu osnovne šole ob odločitvi, kam naprej, cmok v grlu, pa ne tistega slastnega slivovega, ampak takšnega z grenkim priokusom. Nekateri se še raje odločijo za gimnazijo, saj poklicne šole kljub premikom še vedno veljajo za manj vredne. »Nikoli nismo dvomile o odločitvi, saj imamo slaščičarstvo res rade. Je pa k vpisu seveda malce pripomoglo tudi dejstvo, da bomo kljub nadaljnjemu šolanju v žepu imele poklic,« se strinjajo. Slaščičarji so po besedah mentorice Andreje Perčič lepo zaposljivi. »Velika in manjša podjetja se konstantno obračajo na nas in se zelo zanimajo za kadre. Težava nastane le, ker se naši dijaki radi odločijo za nadaljnje šolanje,« priznava Perčičeva. »Podjetja so začela dijake tudi štipendirati, kar je lep dokaz, da so takšni poklici spet zanimivi,« doda.

TV-šovi pritegnili zanimanje

Povprečna plača slaščičarja naj bi znašala okoli tisoč evrov. »Moraš pa se sprijazniti, da delaš ob sobotah, nedeljah in praznikih, lahko delaš tudi ob zelo zgodnjih urah,« omeni učiteljica Perčičeva. »Vpis v program je zelo velik. Upamo, da bodo do septembra končani novi prostori, ker imamo zdaj kar precejšnjo prostorsko stisko. Treba je priznati, da so k velikemu zanimanju pripomogle tudi kuharske in slaščičarske oddaje,« pojasni mentorica na živilski šoli, program slaščičar, BIC Ljubljana.

Samouki ali v šolo?

Na spletnih portalih je poplava videov, iz katerih se lahko marsikaj naučimo sami, zakaj bi se šolali za slaščičarja? »V živo prejeti znanje je nekaj povsem drugega kot gledati video – takoj lahko vprašaš mentorja, če ti kaj ni jasno, takoj dobiš odgovor, vidiš točen potek dela,« pove dijakinja Katja Juhant, ki se je šolala tudi v Franciji prek projekta Erasmus+. Za ta poklic se sicer zanimajo predvsem ženske, čeprav je skoraj v vsakem letniku nekaj fantov, ki so zelo uspešni, razlaga Perčičeva. Kdo pa lahko postane dober slaščičar? »Slaščičar mora nedvomno imeti 'žilico' za ustvarjanje, biti mora še izjemno natančen in vztrajen. Če boš takoj zadovoljen z izdelkom, nekaj ni okej. Ves čas se moraš učiti in slediti trendom,« pojasni mentorica Andreja Perčič.

Nujno v tujini

Dekleta povedo tudi, da je nujen obisk tujine, saj tam lahko spoznaš druge tehnike, ki ti potem pomagajo pri nadaljnjem delu. Ponekod v tujini, še zlasti v Franciji, je slaščičarstvo zelo razvito. A tudi Slovenci ne zaostajamo. »Ko pa se primerjamo s Finsko ali v Španijo, smo Slovenci daleč pred njimi in zelo so presenečeni nad našimi sposobnostmi,« opaža mentorica.

Stroški

Šolanje za slaščičarja lahko prinese tudi precejšen strošek za dijake oziroma njihove starše. Dekleta sicer ne omenjajo zneska, ampak povedo, da so pripomočki, ki si jih kupijo za »doma«, da lahko ustvarjajo, lahko precejšen finančni zalogaj, saj jih je res veliko. Tukaj so še prej omenjena izobraževanja v tujini. V šoli morajo po besedah mentorice kupiti uniformo, nekaj učbenikov in zvezke.

Na koncu je najbolj pomembno to, da opravljamo delo, ki nas vsakdan navdušuje, nam prinaša izzive in veselje. Da naših šest dijakinj veseli »sladki« poklic, je bilo videti že v njihovih očeh. Želimo jim uspešno šolanje in sladko življenje.

Op.: na živilski šoli, ki se izvaja v okviru Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC), se je poleg za poklic slaščičar možno izšolati še za peka, mesarja, živilskoprehranskega in naravovarstvenega tehnika ter pomočnika v biotehniki in oskrbi.

Foto: Aleš Beno

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.